Na slavju največjega primorskega praznika so še enkrat več sporočili: “Svojega ne damo!”

Zakonito poimenovan praznik vrnitve Primorske k matični domovini so v soboto v Idriji vsaj nekoliko praznovali skladno z zgodovinskimi dejstvi kot 74. obletnico priključitve Primorske k Sloveniji. Na njej so se zahvalili vsem, ki so priključitev izbojevali in sporočili, da bodo ostali na poti za znosno življenje ključnih vrednot.

Odpri galerijo

IDRIJA > Tujega nočemo, svojega ne damo, so v Idriji poimenovali sobotno slovesnost ob 74. obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Na njej so se s pesmijo, poezijo in besedo zahvalili vsem, ki so priključitev izbojevali. V opomin pa so se sprehodili skozi italijansko fašistični čas rapalske meje na Idrijskem in Cerkljanskem do pariške mirovne konference, ki je Primorsko, brez Gorice in Trsta, ponovno priključila slovenskemu prostoru.

Ob neokrnjeni množici praporščakov, večini predstavnikov državnega vrha s predsednikom Slovenije Borutom Pahorjem in županih primorskih občin, je epidemijski čas dodobra razredčil publiko. Ni pa okrnil odgovora na vprašanje, kaj je tisto, česar ne želimo dati in kaj je tuje, ki ga nočemo. “Tisto česar ne damo so svobodomiselnost, širina duha, sprejemanje in spoštovanje boja, ki so ga bili naši prednik. Nočemo zatiranja, zasmehovanja, zastraševanja,” je zaključila voditeljica slavja Sanja Rejc, preden je zadonelo Vstajenje Primorske.

Primorsko himno so družno zapeli vsi nastopajoči, vidni idrijsko cerkljanski kulturni ustvarjalci. Dramski igralec Iztok Bevk pa je potegnil rdečo nit skozi slavje z vrhunsko interpretacijo vezane besede in poezije borca, novinarja, predvsem pa predolgo prezrtega vojskarskega pesnika Črtomirja Šinkovca.

Zgodovinar dr. Miha Kosmač je preko videa popeljal od vzpostavitve rapalske meje, preko fašističnega nasilja do pariške mirovne konference, ki je začrtala današnjo mejo z izgubo Trsta in Gorice. Poklonili so se rojakoma - Alešu Beblerju in Francetu Bevku, ki sta bila v ospredju diplomatskega boja in izgube dela slovenskega ozemlja nista nikoli sprejela. Kajti “slovenski partizani so ob koncu druge svetovne vojne skupaj z jugoslovanskimi sami osvobodili Primorsko. Pozablja se, da so se partizani za svoboden in boljši svet borili skupaj z drugimi narodi sveta, ki so bili pahnjeni v drugo svetovno vojno. Danes smo zato dolžni spoštovati in ohranjati spomin na NOB, ki nas je osvobodil fašizma in nacizma, utrdil Slovence kot narod in združil Primorsko s Slovenijo,” je poudaril osrednji govornik, državni svetnik in predsednik ZZB društva za ohranjanje vrednot Idrija - Cerkno Bojan Režun.

Skupaj z županom Idrije Tomažem Vencljem in njegovim rudarskim pozdravom Srečno Primorska, Srečno Slovenija! sta prizadevanja za srečo obeh v imenu mlajše generacije obljubili dijakinja Neli Petrič in v ZDA delujoča idrijska znanstvenica Nina Leskovec.

---