FOTO: Proslava v Ajdovščini - Šarec: “Primorke in Primorci ste nam vzor”

“Primorke in Primorci ste nam največji vzor in največji zgled, kako se iz velike žalosti in trpljenja na koncu rodi veličastna zmaga in ljubezen do svoje domovine,” je na osrednji proslavi ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini v Ajdovščini poudaril slavnostni govornik, premier Marjan Šarec. Ob tem je pozval k enotnosti ter sodelovanju.

Odpri galerijo

AJDOVŠČINA > Mineva 72 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije, kar zaznamuje tudi državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednjo prireditev so gostili v Ajdovščini, kjer je zbrane uvodoma pozdravil župan Tadej Beočanin, ki je poudaril, da se preteklosti ne da spremeniti, velja pa v njej iskati navdih za prihodnost. “V primerjavi s preizkušnjami v času fašizma so tegobe naših generacij drobiž. Rojeni smo bili v svobodo, ki ste jo borke in borci izbojevali za nas. Naša naloga je, da jo varujemo,” je pozval.

V Ajdovščini so se zbrali tudi številni predstavniki slovenskega političnega vrha, na čelu s predsednikom države Borutom Pahorjem ter predsednikom vlade Marjanom Šarcem, župani in drugi predstavniki primorskih občin, predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij iz Slovenije in sosednjih držav ter obiskovalci iz vseh koncev Primorske, iz drugih krajev Slovenije in iz zamejstva. Slovesnosti se je udeležilo 170 praporščakov, ki jih je vodil štabni vodnik Valter Likar.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975. 15. september je državni praznik od leta 2005.

Primorci niso obupali

Premier Šarec je Primorkam in Primorcem čestital ob prazniku in spomnil, da tudi v najtežjih trenutkih v obdobju fašizma niso obupali, ampak so ostali združeni. Ob tem je spomnil na dejstvo, da je po uveljavitvi pariške mirovne pogodbe mnogo Primorcev ostalo zunaj meja svoje domovine, a kot je dejal, je pomembno, da je danes Primorska del samostojne Slovenije, ki so jo veterani priborili leta 1991, ko so, po besedah Šarca, Primorke in Primorci znova pokazali pogum, srčnost in pripadnost slovenski domovini.

Odgovoril je tudi na pripombo okrog poimenovanja državnega praznika, ki jo je izpostavil predsednik območnega združenja borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava Božo Novak. Kot je dejal Šarec, ime ne more spremeniti dejstva, da je Primorska del Slovenije in da Slovenije brez Primorske ni. Se je pa strinjal, da mora biti ime takšno, kot ga želijo Primorci.

Božo Novak je glede poimenovanja praznika spomnil na zgodovinski okvir ter dodal: “Večina Primorcev nas je prepričanih, da Primorska ne bi bila priključena in združena z matično domovino brez partizanskega boja v letih 1941 - 1945. In ne pozabljamo, da bi se leta 1947 lahko zgodilo, da bi zaradi preštevanj, kupčkanj in špekulacij ostali v Italiji.”

Za dobro ljudi se meja ne gradi

Programski del proslave, ki jo je v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami ter ob podpori primorskih občin pripravila Občina Ajdovščina, je potekal pod sloganom Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi. V kulturnem programu je pod vodstvom režiserja in scenarista prireditve Petra Avbarja sodelovalo 150 nastopajočih, slovesnost pa se je seveda zaključila s primorsko himno Vstajenje Primorske.

Med 4000 udeleženci je bilo veliko takih, ki ne zamudijo nobene prireditve ob primorskem prazniku. “Zato, ker mi je ta prireditev ena najlepših in ker tudi sama, čeprav nisem Primorka, ampak sem poročena s Primorcem, občutim ta ponos in pripadnost Primorski,” je povedala Elizabeta Podgornik iz Mojstrane. “Praznik je za vse Primorce, zame pa še toliko bolj, največji državni praznik, ker se moramo zavedati, kdo nam je priboril to svobodo, da lahko zdaj stojimo na svoji zemlji in govorimo slovenski jezik. Sporočilo proslave je bilo lepo in globoko. Pogrešala pa sem kako partizansko pesem in rdečo zvezdo, ki bi spominjala na tiste čase,” je ob robu prireditve povedala Lara Jankovič.

---