Soške elektrarne naj spremenijo režim, da ne bo nenadnih dvigov vode

Opozorilne table, zvočni signali in varovalna oprema so dobrodošli ukrepi za zmanjšanje tveganj za uporabnike na Soči v Solkanu. A niso dovolj. Najbolj učinkovita rešitev je, da Soške elektrarne spremenijo režim, da poleti ne bo nenadnih dvigov vode. Župan naj to skuša izposlovati že za letošnje poletje, država pa naj to vnese v aneks h koncesijski pogodbi z elektrarno, je sklenil mestni svet.

Nenadni dvigi gladine so osnovni vzrok za povečanje tveganj. 
Občina naj doseže spremembo režima, so potrdili  svetniki.  Foto: Mitja Marussig
Nenadni dvigi gladine so osnovni vzrok za povečanje tveganj. Občina naj doseže spremembo režima, so potrdili svetniki.  Foto: Mitja Marussig

SOLKAN > Mestna občina nima v rokah vseh vzvodov, da bi izničila tveganje za uporabnike Soče v Solkanu. Mora pa pritisniti na odgovorne in odločevalce, v prvi vrsti na pristojna ministrstva in podjetje Soške elektrarne (Seng) oziroma Holding slovenskih elektrarn (HSE), da zagotovijo ukrepe in pogoje, ki bi tveganja za ljudi kar se da zmanjšali, so danes soglašali mestni svetniki.

Del ukrepov so izvedli, nekaj jih je na mizi

Mestna občina se je že lani začela dogovarjati z ministrstvi, HSE in Seng, strokovnjaki za reševanje, KS Solkan in civilne iniciative (CI) Radi imamo Sočo, postavila je oznake gladine vode in dodatne table. “Urejamo tudi ploščad na desnem bregu Soče, ki bo dostopna za reševanje. Upam, da bo izvedba v tem mesecu zaključena,” je pojasnila vodja službe za okolje in prostor Vanda Mezgec. Ministrstva so se odzivala različno. Okoljsko bi to kopališče kar umaknilo s seznama kopalnih vod. Odziva ministrstva za infrastrukturo ni bilo, edino, ki je predlagalo rešitve, je obrambno, je povedal župan Klemen Miklavič. “Veseli smo, da je občina postavila dodatne označbe in ureja boljši dostop,” je dejal državni sekretar Janez Žakelj, ki je navedel, da predlagajo še obveščanje v lokalnih medijih o nevarnostih, predvsem poleti, postavitev svetlobnih ali zvočnih signalov, zagotavljanje reševalcev in namestitev reševalne opreme ob bregu. “Vsi ukrepi zahtevajo finančna sredstva, potrebni bodo pogovori s Seng, možno pa je pripraviti tudi projekte za pridobitev evropskih sredstev, kar bo ministrstvo podprlo,” je zagotovil.

Kanal in Solkan ostajata na seznamu?

Kot kaže naj bi se ministrstvo za okolje in prostor premislilo in naj kopališči v Kanalu in Solkanu ne bi črtalo s seznama kopalnih vod, je slišati v teh dneh. Za zdaj uradne potrditve še ni.

Dobički na račun varnosti?

Omenjeni ukrepi so sicer lahko dobrodošli, posebno reševalna oprema, a glavni vzrok za izredno povečano tveganje je drugje, je pribil Robert Golob (LRG): “Vsi ti ukrepi bodo stali in ne bodo rešili ničesar, če se ne bomo vprašali, zakaj prihaja do nevarnosti.” Da so krivec nenadni dvigi gladine vode, je jasno. Z njimi Seng služi. Golob je naračunal, da nekaj deset tisoč evrov na leto. “Je človeško življenje res vredno 20.000, pa naj bo 50.000 evrov na leto? Toliko bi Seng izgubil, če bi prilagodil režim obratovanja elektrarne!” se je retorično vprašal, prepričan, da je edina rešitev, vsaj poleti, da se prepreči nenadne dvige gladine vode: “Zahtevati moramo spremembo koncesijske pogodbe in vodnega režima!”

Večina svetnikov je prikimala. Med njimi Aleš Markočič (LMA), ki je dodal, da je treba pospešiti tudi gradnjo dostopa za reševanje. “Nenadne dvige gladine vode je treba preprečiti in vrniti območje lokalnim prebivalcem in turizmu,” je dejala Ana Zavrtanik Ugrin (LMA). Podobno so menili ostali. Da je poskus umika kopališča s seznama kopalnih vod prvi korak k temu, da bi prepovedali kopanje, meni član CI Radi imamo Sočo Saša Marušič, ki je pojasnil, da so proti temu zbrali skoraj 3000 podpisov v spletni peticiji in okrog 1500 v fizični obliki. “O spremembi režima se nismo mogli niti pogovarjati, bil je popoln molk na to temo. Ker smo na tej kulturni stopnji. Čez nekaj let bomo ugotovili, da je nekulturno spustiti 120 kubikov vode v sekundi na ljudi, ki se na Soči kopajo.”

Treba je spremeniti vodni režim!

“Ker bo pravna pot dolga, potrebujemo nekaj kratkoročnih ukrepov, a mestna občina mora zahtevati, da se na tem območju določi poseben režim,” je, enako kot Golob, poudaril Marušič. Vzvode za podpis aneksa občina ima, saj to omogoča vodno gospodarsko soglasje, na katerem temelji koncesija. Temu se sicer HSE in Seng upirata, češ da je Solkan sistemska elektrarna. A so svetniki danes sklenili ravno to. “Mestni svet nalaga županu, da nemudoma sproži postopke za sprejem aneksa h koncesijski pogodbi, da se zmanjša tveganje za vse uporabnike reke in se spremeni vodni režim,” je sklep, ki so ga na pobudo Roberta Goloba soglasno potrdili. In ob tem še, naj se župan s Seng skuša dogovoriti, da bi vodni režim spremenil že v letošnji kopalni sezoni. Občina bo med drugim vlado in ministrstva pozvala, naj sprejmejo ukrepe za varno uporabo Soče, sama pa se zavezuje, da bo zagotovila tiste, ki so v njeni pristojnosti.


Najbolj brano