Sosežig: preobrata včeraj gotovo ni bilo

Pritisk javnosti in glasnejše nasprotovanje sosežiganju smeti v Salonitu Anhovo, zlasti nedavni poziv zdravnikov državi na to temo, je tudi lokalne politike spodbudil k odzivu. Svet občine Kanal se je včeraj sestal na izredni seji o onesnaženosti okolja v tem delu doline. A kot je bilo mogoče pričakovati, so razpravljalci le ponavljali, kar je bilo doslej že večkrat slišano. Do oddaje časnika v tisk se seja še ni končala.

KANAL > Do včerajšnje seje sveta Občine Kanal je prišlo, ker je Salonit Anhovo državo prosil, naj mu dovoli kot gorivo za proizvodno cementa porabiti - sosežgati - do 135.000 ton nenevarnih odpadkov na leto namesto 109.000, kot velja zdaj. Toda nasprotniki sosežiganja, tudi krajani, ki stanujejo ob posoški cementarni, so tokrat bolj dvignili glas. Ko so nedavno zdravniki, zlasti goriški, državi poslali pismo, da so zaskrbljeni nad načrti tovarne, saj je Kanalsko že obremenjeno z azbestom, in se je pridružila slovenska zdravniška zbornica, so vprašanje potisnili pod žaromete.

Včeraj je kanalska županja Tina Gerbec ocenila, da je poziv med ljudmi sprožil preplah, a kot je odvrnil eden od na seji prisotnih zdravnikov, patolog v Šempetru Iztok Kos, je prišlo le do zasuka. Če sta bili vprašanji posledic rabe azbesta v Anhovem in sosežiganja smeti dolgo tabu, se ljudje zdaj soočajo s tem. In če je svet občine šele načrtoval izredno sejo o stopnji onesnaženosti okolja ter o zdravstvenem stanju na Kanalskem, je po pozivu postala neizogibna.

Šarec o protestu v Kanalu

“Vsako tako pobudo je treba jemati resno, kajti nihče seveda ne gre protestirat, če za to nima razloga,” je premier v odstopu Marjan Šarec pospremil protestni hod v Kanalu, kot premier v odstopu pa ga, je dodal, težko temeljiteje komentira. Glede zdravnikov in njihovih zahtev je Šarec povedal: “Lepo, da so se organizirali. Upam, da se bodo znali organizirati tudi glede česa drugega - govorim o čakalnih vrstah in drugih problemih v zdravstvu. Vsekakor si želim dialoga z zdravniško zbornico in zdravniki na splošno, in zagotovo ne moremo reči na prvo žogo, da so zahteve neupravičene.” ID

Ko zdravje šepa, je treba biti previden

A kot je bilo možno pričakovati, se ni na seji zgodilo nič novega. Vabljeni zdravniki so poudarjali, če strnemo, da se ne gre igrati z zdravjem. Pulmologinja Metoda Dodič Fikfak je med drugim rekla: “Azbesta ne v tej dolin ne drugod nismo očistili!” Zato zdravnike skrbi, da je ta dolina še onesnažena in ljudje še zbolevajo, zdaj pa se temu dodala sosežig smeti, za kar se utemeljeno sumi, da škodi zdravju. “Utemeljena je skrb, da je taka kombinacija prehuda za to območje,” je dejala.

Toksikolog Miran Brvar je ponovil, da ljudje, ki stanujejo v okolici sežigalnic, umirajo pogosteje, internist v Šempetru Dimitrij Klančič je izpostavil, da je kakovost življenja obolelih zaradi azbesta slaba. Na to je opozorila tudi družinska zdravnica v Desklah Nevenka Mlinar, pobudnica poziva zdravnikov: “Ti ljudje živijo med zdravjem in tem, da nekega dne izvedo, da so bolni.”

Vse tiho je bilo ...

Na drugi strani niso ne Tanja Bolte z ministrstva za okolje ne Janja Turšič iz agencije za okolje povedali nič konkretnega. Druga je le znova navedla tri leta stare podatke o enoletnih meritvah onesnaženosti zraka v Občini Kanal, ki so pokazale, da je vse v redu. Član uprave Salonita Tomaž Vuk je, kot že večkrat, povedal, kako deluje cementarna, in na vprašanje podžupana Andreja Velentinčiča je poudaril, da bi določene nevarne snovi v izpustih v zrak nastale, tudi če bi kurili le plin, nobenih smeti.

Predsednik uprave Julijan Fortunat pa je dejal, da so zdravniško zbornico zaman prosili za sestanek. Poudaril je, da “je treba pretekle podatke in zdajšnje stanje povezovati previdno”, torej ne mešati azbesta in sosežiga. Opomnil je na dan prej obelodanjeno zavezo tovarne, da bo še pred odločitvijo agencije za okolje o predlagani povečani rabi smeti naročila neodvisno analizo vplivov vseh svojih načrtov na okolje in zdravje ljudi. Toda če je dan prej podjetje napovedalo, da bodo k izdelavi analize povabili čim širši krog strokovnjakov s področja okolja in zdravja in sodelovanje omogočili vsem zainteresiranim deležnikom, je včeraj Fortunat pred svetniki dejal, da želijo razpravo v ožjem krogu, stran od žarometov.

Kup nejasnosti

Naposled so občinsko vetniki spraševali, kaj povzroča sosežig, kakšni so zares izpusti v zrak iz tovarne. Državnim ustanovam so očitali tudi nedoslednosti, kot je postavitev meje vplivnega območja cemetarne na njeno ograjo. Zanimalo jih je, kakšne pristojnosti lahko uveljavlja občine, vprašali so na primer tudi, kje so bili zdravniki zadnjih dvanajst let, kolikor se v Anhovem sosežiga odpadke. In nekateri so se postavili v bran tovarni. Seja se do oddaje časnika v tisk še ni končala.

---