Rektorska konferenca: Nova Gorica predaja štafeto Mariboru
Rektorji slovenskih univerz so se včeraj sešli na rektorski konferenci, še zadnjič v Vipavi. Univerza v Novi Gorici predsedovanje konference namreč predaja Univerzi v Mariboru. Kot je povedal mariborski rektor Igor Kačič, je eden glavnih izzivov za prihodnja leta mednarodna vpetost slovenskih univerz.
Zavrtaniku so se zahvalili za dosedanje vodenje. Z leve: Igor Papič,
Dragan Marušič (ki se je konference udeležil kot gost), Danilo
Zavrtanik, Klavdija Kutnar in Zdravko Kačič.
VIPAVA
> Javne razprave o internacionalizaciji slovenskih univerz so pogosto precej površne in enostranske, je ocenil rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je včeraj od rektorja novogoriške univerze Danila Zavrtanika prevzel predsedovanje slovenski rektorski konferenci. Poudaril je, da Slovenija z zapiranjem pred mednarodnimi študenti izgublja veliko nadarjenih in ustvarjalnih posameznikov: “Po nedavni analizi je štirideset odstotkov znanstvenikov ZDA, ki so dobili Nobelovo nagrado, v državo prišlo od drugod. Potem ko so že pridobili svojo osnovno izobrazbo. Slovenija ta potencial izgublja,” meni Kačič.
Zavrtanik je ocenil, da je rektorska konferenca v minulem obdobju delala dobro ter da so se vodstva univerz uspela poenotiti glede nekaterih ključnih skupnih vprašanj.
Procesna tožba
Dnevni red zadnjega zasedanja v Vipavi ni bil dolg. Med drugim so se seznanili s tožbo Nove Univerze zoper rektorsko konferenco. “Gre za povsem postopkovno zadevo,” je pojasnil rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. Nova univerza namreč rektorjem očita kršitev upravnega postopka, saj se niso odzvali na njihovo prošnjo za sprejem v rektorsko konferenco. Papič je povedal, da želijo prej “skrbno pretehtati, kaj bi sprejem novih članov pomenil za delovanje rektorske konference”.
Za skupno akademsko mizo je v novi vlogi prvič sedla nova rektorica Univerze na Primorskem (UP) Klavdija Kutnar. Na vprašanje, katere so njene prioritete za prihajajoče obdobje, je navedla ključne točke svojega programa, ki jih je pojasnila že na ponedeljkovi inavguracijski slovesnosti. “Imam tudi zaveze do članic univerze, ki so me podprle pri moji kandidaturi. In te zaveze nameravam uresničiti,” je dodala.
Poudarila je še, da je pridobitev enega od tako imenovanih ERC-projektov, torej projektov Evropskega raziskovalnega sveta.
Perspektive evropske znanosti
Predsednik prestižne evropske ustanove Jean-Pierra Bourguignon je bil včeraj gost na UP, udeležil pa se je tudi rektorske konference. Razprava, so povedali rektorji, je bila dolga in zanimiva. “V Sloveniji sem že tretjič in lahko rečem, da je država pri prijavah za projekte ERC naredila velik korak naprej. To povedo že številke, saj se je število uspešnih prijav bistveno povečalo. A povedati moram tudi, da so slovenski prejemniki naših sredstev zelo ustvarjalni ter da država, kot se zdi, vlaga tudi veliko napora v pozitivno spremembo vzdušja in ambicij v družbi,” je povedal Bourguignon.
S predlaganim evropskim proračunom za znanost v naslednji perspektivi je zadovoljen, a hkrati realistično ugotavlja: “Skupni proračun bo morda manjši in bodo potrebni rezi. Za reze pa sta, kot vemo, raziskovanje in razvoj hitro na vrsti.”