Pretekli ali prehodili so 2400 dobrodelnih krogov

“To je dogodek Nove Gorice, spet se je pokazalo, da smo s povezovanjem zmagovalna ekipa,” je predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec sklenil današnjo prireditev Tečem, da pomagam. Na stadion je pritegnila množico, ki je prehodila ali pretekla kar 2400 krogov. In tudi na ta način pomagala zbrati 2000 evrov za društvo.

Za vsak pretečen ali prehojen krog je Arctur primaknil pol evra za 
društvo.  Foto: Mitja Marussig
Za vsak pretečen ali prehojen krog je Arctur primaknil pol evra za društvo.  Foto: Mitja Marussig

NOVA GORICA > Dobrodelna prireditev Tečem, da pomagam, ki jo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica organizira v novogoriškem športnem parku, je v osmih letih postala zgodba o uspehu. Ne zato, ker bi bila umetno medijsko razbobnana, pač pa, ker vsako leto pritegne ogromno množico ljudi, od mladih do starih, športnikov in tistih, ki sicer s športom niso na “ti”, slepih, slabovidnih in videčih. Ki pridejo, ker z malo truda, s prehojenimi ali pretečenimi krogi po atletski stezi pomagajo svojemu telesu in hkrati slepim in slabovidnim. Vsak krog namreč prinese donacijo, tokrat pol evra, ki jih je prispevalo novogoriško podjetje Arctur ob svoji 30-letnici.

Tudi danes ni bilo nič drugače. V dveh urah so udeleženci skupno prehodili ali pretekli rekordnih 2400 krogov, obenem pa donirali skupno tudi 810 evrov. A Igor Miljavec, neumorni predsednik verjetno enega od najbolj aktivnih društev na Primorskem, poudarja, da so donacije le del prireditve: “To je dogodek Nove Gorice. Ljudje so se rekreirali, poskrbeli za svoje zdravje in obenem donirali. Dogodek je pomemben za slepe in slabovidne, ki so prišli tudi z drugih delov Slovenije, a tudi za videče, saj gre hkrati za ozaveščanje.”

Udeleženci so spoznavali, kako je, ko ne vidiš. Izkušnja je neprecenljiva. Foto: Mitja Marussig

Miljavec opozarja, da ne gre le za opozarjanje, kako naj jim družba pomaga, pač pa tudi, da slepi in slabovidni družbi lahko veliko dajo. V Novi Gorici je to videti na več področjih. “Naše društvo je v tem posebno, ker člani in članice dajemo v lokalno skupnost doprinos kot uporabniki in kot izvajalci. Takih primerov je malo, s povezovanjem z vsemi akterji na tem področju je to zmagovalna ekipa. Na severnem Primorskem se stvari res dogajajo drugače, prepričan sem, da je Nova Gorica s strategijo dostopnosti daleč spredaj, čeprav smo šele na začetku. Vseskozi gremo naprej, nove zgodbe so pred nami,” pravi Miljavec.

Dogodka so se udeležili tudi vrhunska smučarka Ana Bucik, direktor podjetja Arctur Tomi Ilijaš in direktor novogoriške upravne enote Andrej Markočič (z leve) Foto: Mitja Marussig

S tem se strinja tudi Tomi Ilijaš, direktor družbe Arctur, ki je bila letos pokrovitelj dogodka, z društvom pa sodeluje že leta. “Društvo je naš tradicionalni partner, sodelujemo na več področjih, pomagajo nam razumeti, kako narediti spletne vmesnike, ki bodo slepim in slabovidnim prijazni. Tu smo bili pionirji. Naš sodelavec, pokojni Aleksander Grum, je že leta 2000 postavil prve temelje, pravila, kako delati spletne strani za slepe in slabovidne.”

Zdaj morajo javne službe spletne strani denimo obvezno opremljati tudi za slepe in slabovidne. Ilijaš poudarja, da je treba sodelovati, ranljive skupine vključevati v družbo: “To je bilo poslanstvo Sandija Gruma, ki ga bomo s posebnim skladom nadaljevali.”

Udeleženci so spoznavali, kako je, ko ne vidiš. Izkušnja je neprecenljiva. Foto: Mitja Marussig

Prav pomoč, vključevanje in upoštevanje specifičnih potreb ranljivih skupin je ključno, za to se društvo nenehno bori. “Tiflopedagog, ki ga imamo zdaj v društvu, je neprecenljiva dodana vrednost, ker dobim takoj pomoč za orientacijo po mestu. Ajdovščina je zdaj katastrofa, gradbišč je sedem, osem, ker ne dobim dovolj hitro informacij, se počutim izolirano. Ogromna težava so obvozi. Nekdo ki vidi, gre okrog, jaz, ki ne vidim, pa se moram vsake poti, vsake malenkosti naučiti,” s kakšnimi dnevnimi tegobami s srečujejo slepi, pove slepa prevajalka Irena Mihelj.

In opozarja na sebičnost mnogih, ki parkirajo na pločnikih, ne da bi pomislili, da bodo s tem koga spravili v velike težave. Strinja se, da so tovrstni dogodki zelo pomembni: “Slepota lahko doleti čisto vsakega, a pred tem si ljudje zatiskajo oči.”

Tekli ali hodili so videči in tudi slepi. Foto: Mitja Marussig

Kako je biti slep, so lahko spoznavali tudi udeleženci dogodka, ko so tekli ali hodili z zavezanimi očmi in pomočnikom. “Tega se ne da opisati. Občutek na začetku je, kot da si na smučanju v megli, orientacija ti izgine, ne veš, kje je glava, kje so noge. Občutek imaš, kot da boš kam padel, se zvrnil. Če me ne bi spremljevalec usmerjal na vrvi, ne bi zmogel. Vsak bi moral to poskusiti. Take prireditve so v redu prav zato, da spoznaš, kako je biti slep, in bolj ceniš to, da vidiš,” se strinja Matej Koder, ki dodaja, da je pomembno tudi vključevanje ranljivih skupin ljudi v šport.

In pomembna je tudi podpora športnikov, denimo Ane Bucik, ki je že vrsto let ambasadorka prireditve in se vedno, ko se lahko, odzove. Na stadionu v Novi Gorici je bila tudi danes: “Lepo je, da se na takšnih dogodkih poskusimo zbrati in pomagati. Imam privilegij, da je šport moje poslanstvo, nekateri pa se vsakodnevno soočajo s težavami, in če jim lahko pri tem pomagamo, je to ogromno vredno. Vsak lahko naredi tu par krogov. Zato poskusim pri tem vedno sodelovati.”

Dobrodelne prireditve se je udeležil tudi novogoriški župan Klemen Miklavič.


Najbolj brano