Posočje bi lahko bilo prva eko regija pri nas

Tesna povezava s Kmetijsko zadrugo Tolmin in Mlekarno Planika je posoške živinorejce zavarovala pred vplivom epidemije. Čeprav se je prodaja v trgovinah zmanjšala, so od članov zadruge v celoti odkupili pridelano mleko in meso po istih cenah kot pred epidemijo. Nadaljujejo s prizadevanji za vzpostavitev eko regije v goratem območju. Država obljublja podporo.

POSOČJE > “Tri leta si že prizadevamo za oblikovanje eko regije, ki bi kmetijam prinesla dodano vrednost in dodatne državne subvencije. Imamo vso infrastrukturo, zadrugo in mlekarno, naša klavnica ima ekološki certifikat, ker je nekaj kmetij ekoloških,” pojasnjuje direktor Kmetijske zadruge (KZ) Tolmin Niko Maver. Imajo vso podporo posoških županov.

Z birokracijo kmetov ne bi radi obremenili

Eko regijo bi organizirali tako, da kmetov oziroma živinorejcev ne bi obremenjevali z dodatno birokracijo. “Zadruga, mlekarna in služba LAS bi zanje urejali vse papirje. Seveda bi se nekaj kmetij moralo prilagoditi. To pa je v vsakem primeru zaželeno, ker živina ne more biti vse življenje v hlevih ampak se mora prosto pasti,” je odločen Maver. Kot pravi, bi se v okviru eko regije lahko bolj posvetili gorskim kmetijam z zahtevnim kmetovanjem. S tem bi podeželje ostajalo poseljeno, pokrajina bi bila obdelana, kar je pogoj za razvoj turizma. Minister Jože Podgoršek Posočju pritrjuje s pojasnilom, da država lahko pomaga z različnimi mehanizmi iz programa razvoja podeželja. Poudarja pa, da mora pobuda izhajati s terena od vseh vpletenih, kot so poleg kmetijstva tudi turistični ponudniki in drugi. “Država eko regije ne želi vsiljevati od zgoraj navzdol. Če se boste v Posočju kot prvi v Sloveniji odločili za eko regijo, ne dvomim, da boste znali izkoristiti njene prednosti,” jim je zagotovil minister.

Niko Maver

direktor KZ Tolmin

“Tri leta si že prizadevamo za oblikovanje eko regije, ki bi kmetijam prinesla dodano vrednost in dodatne državne subvencije.”

Trdna naveza varuje kmete, zadrugo in mlekarno

Ob nedavnem obisku v Tolminu je pohvalil trdno povezavo vpletenih v kmetijstvo: “Izognili ste se večjim težavam v povezavi z epidemijo, za razliko od ostalih območij, kjer verige v preskrbi s hrano slabše delujejo. Na tem področju bo treba še veliko narediti. Primer v Posočju nas izziva, da se res splača potruditi.” Predstavil je tudi, kako se na ministrstvu pripravljajo na novo programsko obdobje.

Tudi v obdobju covida proizvodnja mleka in mesa ni zanihala. Mleko oddaja okoli 80 kmetij, meso pa kar 400. “Gre za manjše kmetije, ki oddajo dva do tri bike letno. Vendar s tem ohranjamo nekakšno raznoliko tovarno v hribih, pokrajina je obdelana, ljudje ostajajo,” je zadovoljen Maver. Kot pravi, je zelo obetavna tudi reja drobnice, za prašičerejo pa v Posočju ni pogojev, ker je pogojena s proizvodnjo na njivah. Odkupljeno meso v celoti prodajo v 20 trgovinah KZ Tolmin od Bovca do Nove Gorice. Trajne izdelke iz programa Alpija plasirajo po celotni Sloveniji.

Prodaja je upadla, a iščejo nove niše

Epidemija je kar za tretjino zmanjšala prodajo v trgovini Mlekarne Planika. “Največji šok smo doživeli lani spomladi, ko je drastično padla prodaja konzumnega mleka, ki je poleg sira naš paradni konj. Poletje je šlo zaradi obiska turistov kar dobro skozi, tako da lansko leto zaokrožujemo s pozitivnim rezultatom. Trend upadanja se nadaljuje, zato srčno upamo na čim hitrejše okrevanje gospodarstva, na odprtje gostinstva in pogon turizma, na stabilno delovanje šol, na katere smo pomembno vezani,” se nadeja direktorica mlekarne Anka Lipušček Miklavič. Novim razmeram se prilagajajo z dodatnimi izdelki z daljšim rokom trajanja. V kratkem bodo enega od njih, ki je v trendu današnjega časa, predstavili: “Sodelujemo z Ano Roš in ribogojnico Faronika. Čim več izdelkov poskušamo prodajati skozi zgodbe.”

Kot pravi, so krizni časi razkrili izjemen pomen povezovanja: “V takih časih se zavemo, kako za preživetje potrebujemo drug drugega, od prvega v verigi na kmetiji, ki mora biti za svoje delo primerno plačan, da oddaja mleko, ki ga mlekarna potrebuje. V tej verigi je pomemben tudi potrošnik, ki mora biti zadovoljen z izdelkom, tudi če zanj odšteje kakšen cent več.”

---