Spremenjen režim na starem jezu še to kopalno sezono?

Da reka Soča v Solkanu pri starem jezu skriva pasti pod svojo gladino, vedo povedati domačini, kajakaši in potapljači, ki so s Sočo povezani že leta in poznajo njeno naravo. Po torkovi tragični nesreči desetletnega kopalca bodo jutri za skupno mizo sedli novogoriški župan Klemen Miklavič in predstavniki SENG, govorili pa bodo o večji varnosti tamkajšnjih kopalnih voda.

SOLKAN, NOVA GORICA >Po torkovi tragediji pri starem jezu v Solkanu, ko je zaradi narasle gladine Soče umrl desetletni kopalec iz Ljubljane, ki je na Goriškem letoval pri starih starših, se še vedno krešejo mnenja, kdo bi moral poskrbeti za ustrezno varnost na priljubljenem divjem kopališču v Solkanu in na kakšen način. Opozorilne table po mnenju novogoriškega župana Klemna Miklaviča niso dovolj, zato si bo na jutrišnjem sestanku s predstavniki Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) prizadeval za čimprejšnjo uporabo zvočnih in svetlobnih signalov ob dvigu vodostaja.

Elektrarna strogo upošteva vse predpisane ukrepe

Da se vodostaj Soče v Solkanu pod tamkajšnjo hidroelektrarno že leta večkrat na dan spreminja, povedo domačini, kajakaši, in potapljači. “Mi 'voznega reda' Soških elektrarn glede dviganja in spuščanja zapornic na HE Solkan ne poznamo. Ko pa imamo treninge in tekme - v povprečju med 20 in 30 dni na leto -, se s HE dogovorimo za ustrezen vodostaj,” je pojasnil Andrej Humar, vodja Kajak centra Solkan. Ostale dni pa glede na znanje kajakašev in njihovo starost trenerji ocenijo, ali se je zaradi trenutnega vodostaja Soče varno podati na progo ali ne.

V SENG, ki ima status koncesionarja na reki Soči, pojasnjujejo, da je HE Solkan sistemska hidroelektrarna, pri kateri je strojnica del jezovnega objekta. “Pri obratovanju HE Solkan v normalnih razmerah, ko ni 'visokih vod', se pretok spušča preko turbin in ob tem ni nikakršne manipulacije z zapornicami,” so ilustrirali.

Poudarili so še, da HE Solkan obratuje skladno z veljavno koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje vode Soče, Idrijce in Bače za proizvodnjo električne energije ter skladno z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji. “Skladno s tem se gibljejo tudi pretočne količine pod jezom HE Solkan. Pri obratovanju elektrarne striktno upoštevamo vse predpisane ukrepe in dovoljene postopke,” so zatrdili.

V Solkanu nihanje gladine do približno 1,2 metra

Kot še pravijo, je vozni red obratovanja oblikovan na podlagi potreb elektroenergetskega sistema Slovenije in glede na hidrologijo ter se dnevno večkrat spreminja.

Po njihovih besedah obratovanje verige hidroelektrarn na Soči vpliva na spremembo vodnega režima tudi prek državne meje, zato je sklenjen meddržavni dogovor za določitev in spoštovanje odtočnega režima na mejnem profilu Soče z Italijo.

“Med Italijo in Slovenijo dogovorjeni odtočni režim med drugim predpisuje, da je pri dotokih Soče do 100 kubičnih metrov na sekundo dopustno nihanje pretoka od 12,5 do 120 kubičnih metrov na sekundo,” še pravijo in dodajajo, da na nivo vode vpliva pretok in profil reke (širina in globina struge) na mestu meritve.

Nivo in hitrost vode se na posameznih mestih obravnavanega območja različno spreminjata. “Režim obratovanja narekujejo zahteve elektroenergetskega sistema države in hidrološke razmere,” so sklenili v Soških elektrarnah. Kopalci zato lahko pričakujejo - glede na obstoječe izračune in meritve na terenu - nihanje gladine do približno 1,20 metra.

Dvignjen vodostaj je nevaren tudi za reševalce

Andrej Šekli, izkušen potapljač, član novogoriške enote Podvodne reševalne službe Slovenije (PRS) in DPD Soča ter vodja potapljačev na torkovi reševalni akciji desetletnega dečka, je ilustriral, kakšno moč ima lahko Soča na območju kopalnih voda v Solkanu in kakšne pasti se skrivajo pod njeno gladino: “Močan tok, brzice, role, vrtinci, protitokovi ... Ko narase pretok z 20 na 120 kubičnih metrov vode na sekundo, vse prej naštete pasti postanejo še bolj nevarne. Pomislite, da ima en kubični meter vode eno tono. Kolikšen je nato pritisk vode pri pretoku 120 kubičnih metrov na sekundo?” V torek nekaj minut po 16.30, ko se je v Solkanu začela reševalna akcija za 10-letnim otrokom, je bil po podatkih ARSO pretok vode 115 kubičnih metrov na sekundo.

Dvignjen vodostaj zato vsekakor pomeni nevarnost tudi za reševalce v nesrečah, kot je bila torkova. “Zato pokličemo dežurnega operaterja na SENG in prosimo za zmanjšanje pretoka, če je mogoče. Potapljač lahko varno pregleduje dno pri pretoku do največ 50-60 kubičnih metrov na sekundo. Pod vodo pa mora biti pozoren na skrite jame, podvodne sifone, zataknjene veje ...” je še poudaril Šekli in dodal, da PRS aktivirajo samo v primerih, ko je oseba pogrešana in jo je treba iskati pod vodo.

Domačini kot reševalci iz vode

“Pri starem jezu domačini dnevno rešujejo iz vode onemogle plavalce, največkrat tujce ali kopalce iz drugih krajev Slovenije, ki Soče ne poznajo. K sreči se navadno vse dobro konča,” je še izpostavil.

V zadnjih 15 letih so prav na tem območju v Solkanu iz vode dvignili tri utopljence. “Pri vseh treh je bil skupni imenovalec ta, da so plavali nad jezom z levega brega na desni, ko je bila voda še mirna in je imela manjši pretok, se tam zamotili, vmes pa se je voda dvignila in ob povratku na levi breg jih je povlekel tok na kajakaško progo in dalje na brzice v smeri proti Italiji,” je sklenil Šekli.

---