Od trde meje do skupnih evropskih projektov

Srčna vez med slovenskimi rojaki v Benečiji in Posočju je premagala vse zgodovinske meje vključno s tisto po drugi svetovni vojni. Na 50. ponovoletnem srečanju prijateljev iz Videmske pokrajine in Posočja so potrdili zavezo o tesnejšem gospodarskem povezovanju s pomočjo prekomejnih evropskih projektov Interreg. Na tem področju so še veliki izzivi.

KOBARID > Slovenci na območju Posočja in Benečije so pod skupno oblastjo Oglejskega patriarhata in nato Beneške republike živeli vse do začetka 16. stoletja, ko je Avstrija zarisala prvo mejo med njimi. Čedajski kapitelj pa je še vse do polovice 18. stoletja pobiral dajatve tudi v Posočju vse do Idrije. V vsem tem času je bilo rojakom, ki so bili tudi družinsko povezani, najtežje po drugi svetovni vojni, ko je železna zavesa presekala vse stike. Tudi to so premagali in takoj, ko je bilo možno, so se ponovno povezali, pri čemer ima izjemen pomen vsakoletno ponovoletno srečevanje, s katerim so ljudje v Posočju bodrili prijatelje na oni strani meje in skupaj iskali poti naprej. O vsem tem pripoveduje knjiga Rojaki, ki so jo v Kobariškem muzeju predstavili na predvečer prireditve.

Zamejce so bodrili in krepili njihovo samozavest

Grenkih zgodovinskih izkušenj, predvsem pa poguma in vztrajnosti za sodelovanje so se spominjali na sobotnem 50. ponovoletnem srečanju Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja, na katerem je več kot 300 ljudi z obeh stani meje napolnilo dvorano kobariškega Kulturnega doma. Organizatorji, tri posoške občine in Upravna enota Tolmin, so kot rdečo nit izpostavile poslanstvo prireditve: “Ponovoletno srečevanje je Slovencem v zamejstvu dajalo upanje in moč, da še naprej gojijo in krepijo slovensko zavest, jezik in kulturo, jih spominjalo, da so bili in so - Slovenci. Obenem pa je bilo Slovencem v Posočju in širše v spomin in opomin, da meja ne zabriše tistega, kar je v ljudeh in njihovih srcih, da tisti tam in ti tu mislijo in živijo slovensko.”

Slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor je izpostavil priložnosti, ki jih ponuja skupna Evropa: “Za vse, ki verjamemo v evropsko prihodnost in v to, da lahko znotraj nje vsak od nas goji tudi nacionalno identiteto in vse druge identitete, je pred nami ogromno priložnosti in možnosti, ki jih v naslednjih letih ne smemo zamuditi.” Kot je poudaril, gre za odgovornost sedanje generacije do prihodnjih rodov. Obljubil je, da se bo kot predsednik Slovenije skupaj s prijateljskim predsednikom italijanske države prizadeval za sodelovanje.

Županom treh občin v Posočju, Urošu Brežanu, Marku Matajurcu in Valterju Mlekužu je predal zahvalo za 50 let skrbnega povezovanja, ki je obveza za tesnejše gospodarsko povezovanje. Med drugim se pripravljajo na velik skupni projekt prenove slovensko italijanskega kaninskega turističnega centra. Že pred časom se je 21 županov na obeh straneh meje s pismom o nameri za čezmejni razvoj povezalo v grozd, vendar njihov projekt institucionalne povezave ni dobil najboljše ocene. Skupni so projekti Poti miru, kolesarskih povezav in pešpoti, trajnostne mobilnosti ...

Prvi sestanek v gostilni Štih

Ko je Matajurc v imenu kobariške občine predal zahvalo neutrudnemu borcu za pravice Slovencev v Italiji Zdravku Likarju, aplavzu ni bilo konca. Likar je spomnil na prvo srečanje v gostilni Štih v Starem Selu, kamor je prišlo 16 predstavnikov iz zamejstva in vodstvo tolminske občine. Bil je tako rekoč ilegalen, ker italijanske oblasti tovrstnega druženja niso podpirale. Odnosi pa so se zelo otoplili po potresu leta 1976, ko je Jugoslavija izdatno pomagala najbolj prizadeti Furlaniji. Danes je druženje samoumevno. Ravnatelj dvojezične šole v Špetru David Klodič je povedal, da se Benečani v Posočju počutijo kot doma. Upa na skupne projekte, tudi na turistično povezovanje in izmenjavo izkušenj, glede na to da Posočje pritegne letno skoraj milijon turističnih nočitev, Benečija pa skoraj nič. Posočje bi bilo lahko zanimivo tudi za zaposlovanje ljudi iz bližnje Benečije.

Na srečanju so podelili Gujonovi priznanji najbolj zaslužnim v zamejstvu, s katerimi obujajo spomin na pokojnega zavednega župnika Pasquala Gujona. Letos sta ju prejeli zapisovalka in pripovedovalka pravljic in narečnih pripovedi Ada Tomasetig in Zavod za slovensko izobraževanje v Špetru, ki med drugim pomaga dvojezični šoli in deluje od leta 1981.

---