Odposlanec ZN se je v Anhovem seznanil z načrti cementarne in pripombami ljudi

Posebni poročevalec Združenih narodov za človekove pravice in okolje David R. Boyd je danes obiskal Anhovo, kjer se je seznanil z delovanjem in načrti cementarne in tudi z razmerami, v katerih živijo prebivalci. V cementarni poudarjajo, da znižujejo vplive na okolje, civilna družba pa jim ne verjame in zahteva, da jih država zavaruje pred onesnaženjem.

Domačini in nevladniki (v ospredju Manuela Korečič) so Boydu in 
javnosti pojasnili, kaj pričakujejo od države, da zaščiti njihovo 
zdravje in okolje.   Foto: Mitja Marussig
Domačini in nevladniki (v ospredju Manuela Korečič) so Boydu in javnosti pojasnili, kaj pričakujejo od države, da zaščiti njihovo zdravje in okolje.  Foto: Mitja Marussig

ANHOVO > Dr. David R. Boyd se v teh dneh mudi v Sloveniji, med okoljskimi temami, s katerimi se seznanja, je ena od najbolj perečih onesnaženje v Anhovem. Danes se je tam srečal z domačini, predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, da bi iz prve roke izvedel, kako je živeti s cementarno in s kakšnimi težavami se ubadajo ljudje. “Izredno cenimo, da je gospod Boyd prišel v Anhovo. Predstavili smo mu situacijo, v kateri živimo, razkazali smo mu Anhovo, ki ga je načela tovarna, okolico cementarne, industrijski izpust, betonirano obrežje Soče pod cementarno in okoliške kraje. Predstavili smo mu tudi naše aktivnosti,” je pojasnila Manuela Korečič iz Gorenje vasi iz društva Eko Anhovo.

Odločno nasprotujejo nameri Salonita, da bi količino odpadkov, ki jih pokuri, s 108.000 ton letno podvojil na 220.000 ton, so pojasnili Boydu. Zahtevajo, da država zaščiti ljudi in za to ne da dovoljenja. “Pričakujemo, da bo ljudi upoštevala in sprejela zakone, da se bodo mejne vrednosti sosežiga izenačile s tistimi, ki veljajo za sežigalnice,” je poudarila. Ob tem naj predvidi trajne meritve onesnaženosti v okolici tovarne, pri sprejemanju odločitev pa upošteva zdravstveno sliko prebivalcev. Ki je slaba. “Ljudje obolevamo, umiramo, dolina je bolna, ljudje ne bi prenesli več dodatnega onesnaževanja,” je opozorila.

Pri pozivih, naj država zaščiti ljudi, jih podpirajo nevladne organizacije. “Kapital počne točno to, kar mu država dovoljuje,” je Uroš Macerl iz Eko kroga dal vedeti, kdo mora ljudem zagotoviti zdravo okolje z ustrezno zakonodajo in strogim nadzorom. Sploh v Anhovem, kjer je azbest vzel in še jemlje življenja. EU resda dovoljuje višje izpuste za sosežigalnice, je potrdil Aljoša Petek iz PIC - Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, “a to so minimalni minimalni standardi, ki jih lahko vsaka članica zviša. Naš pravni red omogoča izenačevanje vrednosti.” Če je Slovenija v besedah ena najbolj gorečih podpornic pravice do zdravega življenjskega okolja, naj to pokaže tudi v praksi, meni: “Odgovornost ne pade le na podjetje, ampak predvsem na državno in lokalno politiko, ki v teh desetletjih nista naredili nič ali premalo.” Da ljudem stojijo ob strani in bodo še pomagali, je povedala direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel.

Boyd si je v soboto ogledal tudi proizvodnjo v Salonitu in se v pogovoru z vodstvom tovarne seznanil z načrti. V cementarni so poudarili, da so v 20 letih celovito posodobili proizvodni proces z uvedbo “najboljših razpoložljivih tehnologij, ki omogočajo najmanjše možne vplive na okolje.” Z novim investicijskim ciklom, ki je prvi korak na poti do ogljično nevtralne proizvodnje cementa, pa da bodo še nadalje zniževali vplive na okolje.

Boyd bo zaključke uradnega obiska, vključno z ugotovitvami o Anhovem, predstavil v sredo v Ljubljani, celotno poročilo pa nato v ZN v Ženevi. Posebni poročevalec sicer nima moči, da problem razreši, lahko pa pomaga pri komunikaciji z državo, da se problem ustrezno naslovi.


Najbolj brano