Občina zvezanih rok proti “tigrom”

Pred dnevi so v Gorici in Tržiču opravili že tretjo letošnjo dezinsekcijo proti tigrastim komarjem, ki so tod že leta ena od večjih nadlog. Da bi se morala občina na javnih površinah lotiti tega problema, so prepričani tudi Novogoričani in okoličani. Na mestni občini poudarjajo, da se z njim ukvarjajo, a imajo zvezane roke: tudi če bi se odločili za dezinsekcijo, je predpisi (še) ne dovolijo.

Mnogi so prepričani, da bi lahko “prešpricali” vsaj območja igrišč, 
kot to počnejo v sosednji Gorici. A na občini odgovarjajo: tudi če bi 
se tako odločili, tega ne smemo narediti.  Foto: Leo Caharija
Mnogi so prepričani, da bi lahko “prešpricali” vsaj območja igrišč, kot to počnejo v sosednji Gorici. A na občini odgovarjajo: tudi če bi se tako odločili, tega ne smemo narediti.  Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Skoraj ni prebivalca Nove Gorice in širše okolice, ki ne bi poleti bentil nad tigrastimi komarji, ki so se v zadnjih letih zelo razpasli. Najbolj agresivni so avgusta in septembra, ko marsikdo zaradi njih raje ostane doma, kot bi se odpravil ven. Nova Gorica in bližnji kraji z vročimi poletji in visoko vlažnostjo ter veliko zelenja so idealno območje za te komarje, ki so tudi potencialni prenašalci nevarnih virusov.

V Gorici letos že tretja dezinsekcija

Strokovnjaki opozarjajo, da je mogoče v boju proti njim največ narediti s preventivnimi ukrepi, na primer pravilnim odlaganjem odpadkov, praznjenjem posod za vodo, podstavkov cvetličnih lončkov in podobno. A mnogi menijo, da bi morale občine narediti več. In kažejo na italijansko stran meje, kjer tigraste komarje že nekaj let zatirajo z larvicidi, ki uničujejo ličinke, in dezinsekcijo proti odraslim komarjem. Pred dnevi so v Gorici, Tržiču in še nekaterih drugih krajih opravili že tretjo dezinsekcijo na območjih šol in javnih parkov, kjer so otroška igrišča. Tam težav s komarji zdaj ni.

Čeprav na Goriškem še niso zabeležili okužb z virusom zahodnega Nila, denga ali chikungunyja, epidemiolog Mario Fafangel, vodja področja nalezljivih bolezni na novogoriški enoti NIJZ, poudarja, da morajo ljudje biti pazljivi: “Trenutno tveganja za nalezljive bolezni sicer ni, so pa komarji potencialni prenašalci.”

“V Italiji so pred leti imeli epidemijo, od takrat izvajajo ukrepe,” pojasnjuje vodja službe za okolje in prostor na novogoriški občini Vanda Mezgec. Kot pravi, se tudi v Novi Gorici ukvarjajo s problemom, a imajo bolj ali manj zvezane roke. “Država ne izvaja monitoringa, spremlja le pojavnost bolezni, na občini nismo dovolj usposobljeni za to.” V okviru mednarodnega projekta je monitoring izvajala raziskovalka Univerze na Primorskem, biologinja dr. Katja Kalan (raziskovala je okužbe komarjev z virusoma denga in chikungunyja), ki je ugotovila, da je populacija v Novi Gorici velika in stabilna.

“Špricati” ali ne ni preprosto vprašanje

“Ker vemo, da je problem velik, smo se pozanimali, katere ukrepe bi lahko izvedli. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so nam pojasnili, da v Sloveniji ni izvajalca, ki bi imel registriran postopek za dezinsekcijo komarjev na prostem, prav tako ni za to uradno registriranih biocidov, zato takšno zatiranje komarjev pri nas ni dovoljeno,” pravi Vanda Mezgec in dodaja, da so se obrnili tudi na ministrstvo za zdravje in urad za kemikalije. V slednjem so potrdili, da za tak postopek uporabe niso izdali nobenega dovoljenja. “Da te storitve pri nas ne smejo izvajati, so potrdili tudi izvajalci, na katere smo se obrnili,” poudarja. Ti isti izvajalci čez mejo dezinsekcijo lahko opravljajo z italijanskimi partnerji.

Vanda Mezgec

vodja službe za okolje in prostor na novogoriški občini

“Tudi če bi imeli registriran biocid in postopek, bi se morali posvetovati s starši, preden bi začeli v vrtcih in na otroških igriščih izvajati dezinsekcijo.”

A tudi če bi bila dovoljena, bi se morali o tem, ali z biocidom preškropiti javne površine, temeljito pogovoriti, meni Mezgečeva. Nenazadnje gre za kemikalije. Da množična uporaba insekticidov ni rešitev, je denimo prepričan predstojnik novogoriške enote NIJZ dr. Marko Vudrag. Kot pravi Vanda Mezgec tudi vrtci v občini doslej niso tigrastih komarjev posebej izpostavili kot problem: “Na občino, na primer, niso naslovili nobene pobude za postavitev komarnikov. Tudi če bi imeli registriran biocid in postopek, bi se morali posvetovati s starši, preden bi začeli v vrtcih in na otroških igriščih izvajati dezinsekcijo,” dodaja.

Redčenje grmovja ni zadosten ukrep

Ker se tigrasti komarji radi zadržujejo v urbanem okolju, kjer je veliko grmičevja in zelenja, so mnogi prepričani, da bi lahko občina veliko naredila že s tem, če bi vsaj nekoliko zredčila grmovje. “O tem se nismo pogovarjali. Analize, kje so žarišča, nimamo, obenem pa je to povezano tudi s hortikulturno ureditvijo. Samo redčenje pa ne bi bil zadosten ukrep,” meni Vanda Mezgec.


Najbolj brano