Nitke in vozli ponosa

Z uro dolgim dokumentarnim filmom o nekdanji Tovarni volnenih izdelkov (TVI) Bača v Podbrdu so v Baški grapi zaokrožili dveletni projekt Mrouce cajta (Drobtinice časa), ki približuje svojstveno kulturno in tehnično dediščino krajev ob reki Bači. Ogledati si ga je možno na facebook profilu projekta.

BAŠKA GRAPA > Dokumentarni film o nekdanji TVI Bača Podbrdo je v minulih dveh letih nastal pod režisersko taktirko kulturno tehnično turističnega (KTT) društva Baška dediščina, ki je bilo partner v prav tako dveletnem projektu Mrouce cajta. Ta približuje raznoliko in svojstveno dediščino krajev ob reki Bači. Vodilni partner je bila občina Tolmin, kot sopartnerji so sodelovali še podbrško planinsko društvo, turistično društvo in krajevna skupnost in tolminska knjižnica Cirila Kosmača. Projekt Mrouce cajta so sicer zaključili že avgusta lani, dokumentarec z zgodbo o tovarni Bača, ki je sestavni del projekta, pa so nameravali predstaviti na premieri proti koncu lanskega leta, kar pa jim je novi koronavirus preprečil. Nazadnje so se odločili, da ga ponudijo na ogled preko družabnih omrežij.

Ponosni na kakovostno volneno blago

“Dokumentarni film, ki je dolg 53 minut, poimenovali pa smo ga Nitke in vozli ponosa, smo posneli na podlagi pisnih virov, predvsem na osnovi tovarniških zapisnikov in internega časopisa, člankov v Primorskih novicah, v Tovarišu in še nekaterih. Dragocena so pripovedovanja bivših zaposlenih, zbrali smo ogromno fotografij,” pojasnjuje koordinatorka projekta Mrouce cajta in predsednica društva Baška grapa Alenka Zgaga.

Poleg tega so v Jakovkni hiši v Podbrdu, kjer domuje turistično informativni center, postavili premično razstavo s šestimi panoji, ki predstavljajo dolgoletno zgodbo tovarne s poudarkom na njenem začetku, rasti in zorenju z vse več proizvodi in prodorom na trge. Predstavljajo prehojeno pot in ponos zaposlenih, ki so jih v Podbrdo vozili z vseh koncev in krajev, novačili so jih tudi v republikah nekdanje Jugoslavije. Film in panoji pojasnjujejo tudi vzroke za zaton tekstilne industrije v Podbrdu.

Tovarno postavili po političnem dekretu

V Baški grapi pred drugo svetovno vojno industrije ni bilo. Bila je zapostavljena pokrajina ob rapalski meji. Po vojni so najprej načrtovali tovarno žebljev v povezavi z jeseniško železarno, nato pa je prevladala odločitev o tekstilni tovarni, ki so jo v začetku 50. let prejšnjega stoletja zasnovali v nekdanji italijanski vojašnici. S požrtvovalnim garanjem, učenjem s pomočjo inštruktorjev iz ostalih takratnih tekstilnih tovarn, so se v Podbrdu hitro priučili. Njihovo volneno blago je postalo sinonim za vrhunski izdelek.

Ob prelomu stoletja oziroma tisočletja je kriza v tekstilni industriji dokončno zapečatila tudi njihovo usodo. Odločili so se za stečaj edine tovarne v zgodnjem delu Baške grape , ki je dolga leta preživljala okoli 200 družin in je bila po poslovnem uspehu med najboljšimi slovenskimi volnarji in steber gospodarstva v zgornjem Posočju. V današnjem času iščejo nove gospodarske vsebine, s katerimi bi zapolnili velik prazen objekt.

---