Na območju Severne Primorske primanjkuje rejniških družin

Vsaj še deset rejnikov bi potrebovali na območju Severne Primorske, ki ga od lani pokriva združena enota dosedanjih štirih centrov (Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija). Neuspešno tudi iščejo nove strokovne sodelavce. V zadnjih dveh letih se ponovno veča število primerov nasilja v družini, veliki socialni izziv pa so tudi starostniki, še posebej bolniki z demenco.

NOVA GORICA Na severnem Primorskem je trenutno 14 rejnikov, a polovica je sorodnikov otrok. Samo ena od preostalih sedmih rejnikov se z dejavnostjo ukvarja poklicno.

Otroke morajo poslati daleč

Na območju centra je v rejniške družine nameščenih 26 otrok, od tega deset v drugih delih Slovenije. “To je precej neugodno, saj je rejništvo kratkotrajni ukrep in je potrebna hitra komunikacija med otrokom, rejnikom, starši, strokovnimi delavkami, kar pa je ob geografski oddaljenosti zelo težko,” je pojasnila direktorica CSD severna Primorska Patricija Može. “Zato”, pravi, “bi radi nagovorili vse, ki jim je blizu misel ali želja opravljati rejniško dejavnost, naj se oglasijo na bližnjem CSD, kjer smo jim na voljo s podrobnimi informacijami. Verjamemo, da navkljub trenutnemu duhu časa obstajajo družine in posamezniki, v katerih se oglaša misel in želja skrbeti, vzgajati, pomagati otroku, za katerega matična družina ne more poskrbeti.”

Patricija Može

direktorica CSD

“Še štiri ali pet let nazaj smo govorili, da je veliko brezposelnih z družboslovno izobrazbo. Zdaj pa je tako, da objavljamo razpise, na katere se ne prijavi nihče, ki bi ustrezal pogojem.”

Rejnik za vsakega otroka od države dobi 550 evrov mesečno. Znesek vključuje oskrbovalnino za rejenca in nagrado za rejnika. Zakaj vloge ne prevzema več družin, je zahtevno vprašanje, a kot pravi Možetova, je to zelo težka, naporna in odgovorna naloga.

Težka, in očitno “nemoderna” je tudi služba socialne delavke: “Na trgu dela preprosto ni več socialnih delavcev. Še štiri ali pet let nazaj smo govorili, da je veliko brezposelnih z družboslovno izobrazbo. Zdaj pa je tako, da objavljamo razpise, na katere se ne prijavi nihče, ki bi ustrezal pogojem,” pojasnjuje direktorica.

26

otrok na severnem Primorskem je trenutno nameščenih pri rejniških družinah

Kriza je minila, težave ostajajo

Na CSD so lani obravnavali več kot 55.000 vlog za uveljavljanje pravic. Največ je vlog za otroški dodatek, visoko pa ostaja tudi število prošenj za denarno socialno pomoč. Kot je pojasnila Bogomira Ipavec, vodja ajdovske enote, “se pozna, da je gospodarska kriza minila. Zaposlenost je višja, a število denarnih pomoči na pada.”

Naraščajo primeri nasilja v družini. Na območju novogoriške enote je bilo v letu 2019 40 odraslih in 22 otrok žrtev nasilja v družini. Več kot leto in dve leti poprej. Na vprašanje, čemu gre pripisati porast, vodja novogoriške enote Sonja Saksida pravi: “Enoznačnega odgovora seveda ni. Res pa je, da so v zadnjem obdobju naše intervencije bolj hitre in bolj učinkovite, kar se je med ljudmi razvedelo, zato se morda pogosteje odločajo za prijavo. Spremenjena zakonodaja posebej obravnava kaznivo dejanje nasilja v družini.”

Med aktualno socialno problematiko na CSD naštevajo še naraščajoče število visoko konfliktnih razvez, ki prinašajo spore o skrbništvu, pomanjkanje kapacitet za namestitev starostnikov, posebej obolelih z demenco (center pogreša možnost interventnih namestitev za starostnike, ki, denimo, zapuščajo bolnišnico, pa nimajo kam) in naraščanje števila mladih s težavami v duševnem zdravju. “V krizni center prihaja vse več otrok in mladostnikov, ki zaradi težav v duševnem zdravju že jemljejo zdravila. Naši strokovni delavci niso vedno usposobljeni za to, da se s temi primeri soočajo,” opozarja Možetova.

Tudi za mladostnike na centru vodijo celo vrsto preventivnih in podpornih programov.

---