Na krožnikih še več okusov Vipavske

Ajdovska občina, Razvojna agencija Rod in obrtno-podjetniška zbornica so v sklopu prireditve Okusi Vipavske pripravile prvo borzo lokalnih živil Vipavske doline. Na njej je prve stike in dogovore vzpostavilo 25 ponudnikov lokalno pridelane hrane in izdelkov ter 20 gostincev, ki v svoje jedilnike že vključujejo lokalna živila, a si želijo bolj povezane ponudbe.

Prve borze lokalnih živil Vipavske doline se je udeležilo 25 
ponudnikov in 20 gostincev.   Foto: Alenka Tratnik
Prve borze lokalnih živil Vipavske doline se je udeležilo 25 ponudnikov in 20 gostincev.  Foto: Alenka Tratnik

AJDOVŠČINA > “Ideja je zrasla iz potreb lokalnega okolja in smo jo zaznavali že kar nekaj časa, a doslej nismo razmišljali o tej poslovni smeri. Glede na odziv pa si očitno tovrstnih aktivnosti želijo tako pridelovalci kot gostinci,” je o organizaciji prve borze lokalnih živil Vipavske doline povedala direktorica Razvojne agencije Rod Brigita Habjan Štolfa, ki je prepričana, da bo dogodek tudi korak v smeri petzvezdičnih doživetij v Vipavski dolini.

Interes je med pridelovalci in tudi med gostinci

Pobuda za tesnejše sodelovanje z gostinci v Vipavski dolini je prišla iz Društva rejcev drobnice Goriške in Vipavske, kjer so izpostavili, da mlado jagnjetino pretežno prodajajo kupcem onstran meje, sodelovanja z domačimi gostinci pa dejansko ni. “Ugotavljamo, da gre vsaj polovica mesa na italijansko tržišče, saj italijanski kupci cenijo mlado jagnjetino, naše klavnice pa želijo imeti vsaj devet, deset kilogramov čistega mesa. Povpraševanje je največje okoli velike noči, kar pomeni, da smo zelo omejeni,” je pojasnil predsednik društva Damijan Orel, ki je včeraj s sinom Matevžem predstavil tudi ovčje mlečne izdelke. Tudi tem želijo odpreti poti na jedilnike gostiln v Vipavski dolini.

Bogdan Slokar

gostinec in pridelovalec sadja

“Če govorimo o razvoju kmetijstva in podeželja, moramo ljudem omogočiti, da bodo z veseljem sadili in pridelke tudi prodali.”

Nove poslovne priložnosti je izkoristil tudi Grega Batagelj, bodoči prevzemnik kmetije Batagelj iz Kamenj, ki se ukvarja s pridelavo zelenjave in sadja. Trenutno je na prvem mestu ponudba radiča, ki ga pridelujejo na približno 70 hektarjih površin. “Kupce imamo v lokalnem okolju, na Krasu in drugje na Primorskem, bili smo tudi v Ljubljani. Imamo redne stranke, tudi v gostinstvu, a si želimo krog naših strank še razširiti in borza je prava priložnost,” je zadovoljen povedal.

Med gostinci je bilo kar nekaj znanih imen. Denis Ibrišimović iz vipavske gostilne Podfarovž, ki stavi na lokalne zgodbe, je dogodek pohvalil. “Zadovoljen sem, saj sem sklenil več dogovorov in ugotovil, da lahko nekatere sestavine, ki sem jih doslej težko dobil, kupim v Vipavski dolini. Toliko dobrih stvari imamo v dolini, ampak ljudje tega ne cenijo in kupujejo poceni živila iz Avstrije, Italije, kar ni prav. Gostje si zaslužijo sveže in lokalno pridelane stvari.”

Denis Ibrišimović

gostilna Podfarovž

“Toliko dobrih stvari imamo v dolini, ampak ljudje tega ne cenijo in kupujejo poceni živila iz Avstrije, Italije, kar ni prav.”

Ljudje bodo sadili, če bodo lahko prodali

Lokalno pridelano zelenjavo in sadje v svojo ponudbo že vključuje gostinec Bogdan Slokar. “Absolutno podpiramo ponudbo lokalno pridelane hrane,” je povedal. Kot pridelovalec sadja je predstavil tudi drugo plat zgodbe: “Če govorimo o razvoju kmetijstva in podeželja, moramo ljudem omogočiti, da bodo z veseljem sadili in pridelke tudi prodali. Danes se ljudje kljub različnim subvencijam ne odločajo, ker ne vedo, komu bodo prodali. Pri sadju in zelenjavi je treba razmišljati o zbirnem centru, ki bo prevzel vlogo povezovanja in združil ponudbo. Zdaj imamo posameznike, ki imajo manjše količine sadja in zelenjave. Če se povežejo, dobimo količine, ki so zanimive za gostince in javne zavode.”

“Imamo še kar nekaj dela”

S temi izzivi se ukvarjajo tudi na občini Ajdovščina, ki je v zadnjih letih uvedla različne ukrepe, da bi spodbudila pridelavo. “Tu imamo še kar nekaj dela. V letošnjem razpisu smo povečali subvencije za urejanje trajnih nasadov in odprli kar nekaj dodatnih možnosti za vlaganje v vrtnarstvo,” je o aktualnem razpisu povedal vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve Janez Furlan. Na drugi strani pa je javnim zavodom pomagala tako pripraviti razpise, da imajo kmetovalci neposredni dostop do prodaje v njih, a tudi tu se pojavljajo težave s stalnostjo in sorazmerno majhno ponudbo, je še pojasnil Furlan.


Najbolj brano