Miro Mokriško želijo potegniti iz pozabe

Marsikdo na Goriškem in širše še ni slišal za pesnico in pisateljico Anico Žemlja. Iz pozabe jo ob 100. obletnici njene smrti skušajo obuditi s filatelistično razstavo v Volčji Dragi, osebno znamko in priložnostnim žigom, spominsko ovojnico in razglednico. Zelo zanimiva so njena pisma, v katerih je opisovala življenje na Goriškem.

Razstava na pošti v Volčji Dragi predstavlja življenje in delo 
pesnice in pisateljice, ki je skoraj utonila v pozabo.   Foto: Bogo Rujan
Razstava na pošti v Volčji Dragi predstavlja življenje in delo pesnice in pisateljice, ki je skoraj utonila v pozabo.  Foto: Bogo Rujan

VOLČJA DRAGA > “Večkrat gre zahvala le posameznim entuziastom, da dela pozabljene osebe zopet zagledajo beli dan. Takšen je tudi primer Anice Žemlja z umetniškim imenom Mira Mokriška, ki jo je iz pozabe obudila profesorica slovenskega jezika v Kamniku Nataša Hribar,” poudarja Jože Ropoša, ki je v sodelovanju z ženo Ines, Kulturno turističnim in športnim društvom Bukovica-Volčja Draga, Društvom zbiralcev Ajdovščina-Nova Gorica in Občino Renče-Vogrsko pripravil razstavo na pošti. Kot pravi, je bila Žemlja ena najplodnejših pesnic moderne, zelo dragocena pa so tudi njena pisma, v katerih podrobno opisuje življenje v Volčji Dragi in okolici. Ker sta z možem veliko potovala, so bile v njeni zapuščini še številne razglednice in znamke.

Anica Omejc, poročena Žemlja, se je rodila 7. novembra 1875 v Ljubljani, kako je živela do 28. leta, pa ni znano. Njeni zapisi se začnejo z letom 1903, ko je bila stara 28 let. “Leta 1907 se je z možem Francem Žemljo preselila v Volčjo Drago na železniško postajo, kjer je bil njen mož zaposlen. Tu je živela do leta 1915 in tudi doživela svoj literarni razcvet,” razlaga Ropoša. Leta 1915 se je zaradi vojnih razmer preselila na Bled in kasneje v Ljubljano, kjer je leta 1922 umrla.

Utonila bi v pozabo, če pokojni novinar Jože Hudeček iz napol podrte hiše v Ljubljani ne bi uspel rešiti njene rokopisne zapuščine. Predal jo je takratni absolventki slovenistike Nataši Hribar (Špende), ki je napisala tudi diplomsko nalogo o tej pesnici. Decembra 2020 je Špendetova poklicala filatelista Jožeta Ropošo, saj jo je zanimalo, ali kaj ve o Anici Žemlja in če ima mogoče kakšno fotografijo železniške postaje v Volčji Dragi iz časa pred prvo svetovno vojno. “Takoj se mi je porodila ideja, da moramo ob 100. obletnici smrti Anice Žemlja to primerno obeležiti,” pravi Ropoša.

12. januarja so tako na pošti v Volčji Dragi izdali osebno znamko in priložnostni poštni žig, spominski ovitek in razglednico. Pripravili so tudi manjšo filatelistično razstavo, februarja ob kulturnem prazniku pa bodo večjo odprli v domu krajanov v Bukovici, ko naj bi pesnico, pisateljico in filatelistko počastili tudi s proslavo.


Najbolj brano