Minister za kulturo napovedal okrepljena vlaganja v dediščino

Minister za kulturo Zoran Poznič je trikratni Unescovi Idriji in Cerknemu na včerajšnjem obisku vlil obilo optimizma. Ne le, da je poudaril pomen dediščine, tudi industrijske, kot temelja Slovencev, pač pa je napovedal okrepljena vlaganja vanjo in izobraževanje upravljavcev v prid tehnološko sodobnemu kulturnemu turizmu.

Gostitelji - Bojan Režun, Samo Bevk (oba SD), Tomaž Vencelj in 
Gašper Uršič (župana) so ministra Zorana Pozniča (na sredini) 
pozdravili s koledarjem nekdanjih pankovskih Kuzel, nastalih pred 
40 leti.  Foto: Saša Dragoš
Gostitelji - Bojan Režun, Samo Bevk (oba SD), Tomaž Vencelj in Gašper Uršič (župana) so ministra Zorana Pozniča (na sredini) pozdravili s koledarjem nekdanjih pankovskih Kuzel, nastalih pred 40 leti.  Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > “Lokalne skupnosti, kot je idrijska, ki točno vedo od kod izhajajo in na moje veselje tudi, kam gredo in kako do tja priti, potrebujejo zavarovano dediščino za svoj razvoj,” je minister za kulturo Zoran Poznič na včerajšnjem obisku Idriji in Cerknemu, pravzaprav vsej Sloveniji, obljubil okrepljeno podporo ministrstva na poti do cilja. Cilj je kakopak prihodnost na podlagi z novimi znanji in tehnologijami osmišljene dediščine.

Prihodnost imajo le narodi, ki se zavedajo korenin

Idrija, s trikratno Unescovo zaščito živosrebrne, geološke in čipkarske dediščine, je nosilka kar tretjine industrijske dediščine v državi. Čeprav ima dobršen del dediščine vzorno obnovljen in predstavljen v množici muzejev, se ji na poti v ekonomsko uspešen kulturni turizem zatika. “V to, kar počnete, je nujno vključiti nove tehnologije, sodobnejše predstavitve in principe vodenja. Govorim o sistemu kulturnega turizma skozi perspektivo industrijske dediščine in ekonomsko uspešne oživitve vsega, kar ponujate gostom tako, da bo živo. Idrija mora biti primer dobre prakse,” je med ogledom vseh muzejev in kulturnih zavodov poudaril Poznič.

Zoran Poznič, minister za kulturo

“Svet bodo vodili tisti, ki vedo, od kod so, kam gredo in kako do tja priti. Družbe brez zavedanja svojih korenin bodo v viharju 21. stoletja izginile v temo.”

Obiskal je tudi opuščeni kompleks rudniškega jaška Kajzer pod Unescovo zaščito, ki čaka na obnovo in mlade izobražence društva Idrija 2020, ki v jašku Inzaghi z novim zavodom ID20 snujejo sodobne razvojne projekte po meri prihodnosti na osnovi dediščine.

“Svet bodo vodili tisti, ki vedo, od kod so, kam gredo in kako do tja priti. Družbe brez zavedanja svojih korenin bodo v viharju 21. stoletja izginile v temo,” je pomen dediščine večkrat poudaril minister Poznič.

Minister za kulturo Zoran Poznič je vodilnim kulturnim delavcem v občinah Idrija in Cerkno vlil obilo optimizma, zlasti na področju financiranja kulturne dediščine.

Optimizem vlivata kulturni evro in kohezijski denar

Ministrstvo za kulturo iz novo uveljavljenega kulturnega evra in kohezijskih sredstev obeta podporo obnovi, opremljanju objektov dediščine in usposabljanju njenih upravljavcev za izzive prihodnosti. “K našemu proračunu v višini 196 milijonov evrov, bomo letos s kulturnim evrom dodali 122 milijonov evrov. Pričakujemo še 50 do 60 milijonov evrov kohezijskih sredstev. S tem denarjem ministrstvo ne bo nadomeščalo le preteklih zamud na področju dediščine, pač pa bo osmislilo tudi projekte za prihodnost,” je bil optimističen Poznič.

Ministrstvo bodo dopolnili z enoto za izobraževanje upravljavcev dediščine in njeno promocijo s poudarkom na novih tehnologijah. “Tu smo nepripravljeni,” je poudaril Poznič.

“Minister nam je vlil obilo optimizma. Na nas je, da čim prej pripravimo projekte, da bomo z njimi lahko kandidirali na razpisih,” je bil zadovoljen idrijski župan Tomaž Vencelj. Kot prednostna je izpostavil prenovo filmskega gledališča v kulturno dvorano, ki je Idrija nima, in obnovo velikega kompleksa jaška Kajzer, ki bi lahko ponudil prostore vsem kulturnim društvom, morda enoti Arhiva in sodoben večnamenski prireditveni prostor.

“V Cerknem dajemo prednost arheološkemu najdišču Divje babe. V mislih imam digitalizacijo in približanje pomena najdišča najstarejšega glasbila na svetu v sodobnem centru. Popularizirati moramo tudi etnološki pustni običaj Laufarija in jo vpisati na seznam Unescove nesnovne dediščine,” je povedal župan Cerknega Gašper Uršič. Podžupan Domen Uršič pa je dodal, da bo v Cerknem nujno obnoviti tudi knjižnico.


Najbolj brano