Kulturni evro prinaša skoraj 123 milijonov za ustvarjalce

Boter prvega zakona o kulturnem tolarju in nedavno ponovno sprejetega o kulturnem evru in državni svetnik Bojan Režun sta predstavila priložnosti malodane soglasno sprejetega in potrjenega zakona. Snovalcem kulture in njihovim objektom se med letoma 2021 in 2027 obeta 122,6 milijonov evrov.

Poslanec Samo Bevk in svetnik Bojan Režun Foto: Saša Dragoš
Poslanec Samo Bevk in svetnik Bojan Režun Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > “17. marec 1998 lahko vpišemo med pomembnejše datume v zgodovini slovenske kulture po osamosvojitvi, saj je bil takrat sprejet zakon o kulturnem tolarju. Temu datumu se sedaj pridružuje še 26. november 2019, ko je bil sprejet zakon o kulturnem evru,” je ocenil pobudnik prvega zakona in sodejaven pri vseh naslednjih, poslanec Samo Bevk na predstavitvi rezultatov prvega in priložnosti, ki jih nudi novi zakon. Če so v DZ zanj proti glasovali vsega trije poslanci, je svetnik Bojan Režun dodal, da so ga v državnem svetu potrdili soglasno.

Tretjinsko uresničen, a s pomembnimi rezultati

Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, kot se uradno imenuje, je bil po letu 1998 sprejet še dvakrat. Pomembno je pomagal k obnovi več deset objektov kulturne dediščine, posodobitvi knjižnic in njihove dejavnosti, obnovi 33 kulturnih objektov, podpiral je ljubiteljske dejavnosti in najbolj ogrožena založništvo in umetniški film.

Ena od prednosti naj bi bila tudi izgradnja kulturne dvorane v Idriji. Idrija je kot edino upravno središče v državi brez primerne kulturne dvorane.

Več idrijskih Unescovih pomnikov, kobariški Tonovcov grad, Gregorčičeva hiša, jedro Pirana s cerkvijo sv. Jurija, Štanjel, cerkljanski muzej, bolnica Franja in divaški muzej filmskih igralcev je nekaj uspešnih primorskih projektov, ki so bili uresničeni s pomočjo kulturnega evra. “Slovenska kultura je bila v času veljavnosti zakonov do leta 2013 bogatejša za 95 milijonov evrov oziroma za 31 odstotkov predvidenih sredstev. Brez zakona bi bila kultura zelo prikrajšana,” je povedal Bevk.

Medtem ko so bila v pokriznem obdobju prizadevanja za ponovni sprejem zakona zaman, so zanj - z izjemo treh - tokrat glasovali vsi poslanci DZ . Namenili so ga že omenjenim štirim področjem. Na novo so vanj uvrstili zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za ljubiteljsko kulturo in mladinsko ustvarjalnost v občinah, odkup predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti ter digitaliziranje.

Zakon naj bi uveljavili leta 2021, prve razpise objavili prihodnje leto in do leta 2027 v državnih proračunih zagotovili 122,6 milijonov evrov.

Denar bo ne glede na finančne razmere

Denar za uvodno leto (9,3 milijona evrov) naj bi prinesel rebalans proračuna. “Pomembno je, da smo na odboru za kulturo črtali dikcijo, da bo denar na voljo skladno z javno finančnimi možnostmi. To je spravilo v slabo voljo ministra za finance, a je prevladalo mnenje, da moramo dati kulturi nov razvojni zagon v vsakem primeru. Kriza in šestletna odsotnost zakona sta v njej pustila skoraj nepopravljive posledice,” je prepričan Bevk.

“Podobnega mnenja smo bili v državnem svetu. Med neuresničenimi so ostale naloge, ki ne morejo več čakati, denimo ureditev pogojev za delo Prirodoslovnega muzeja. To mora biti absolutno prednostna naloga,” je menil svetnik Bojan Režun.

Sogovornika sta soglašala, da naj bi bila ena od prednosti tudi izgradnja kulturne dvorane v Idriji. Gre namreč za trikratno Unescovo mesto z najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem, ki je po drugi vojni kot edino upravno središče v državi brez primerne kulturne dvorane.

Med neuresničenimi iz prejšnjih zakonov čakajo veliko večji projekti (ureditev Drame in muzejskih depojev v Ljubljani, Umetnostne galerije v Mariboru, pa vse do Bevkove knjižnice v Cerknem), a se bodo seveda na razpis lahko prijavljale vse občine. “V prihodnjih dneh v Idriji in Cerknem čakamo obisk ministra za kulturo Zorana Pozniča in beseda bo tekla tudi o kulturni dvorani,” je zagotovil Samo Bevk.


Najbolj brano