Krajinski park Zgornja Idrijca je po 29 letih upravljalski načrt dočakal dobro ohranjen

Leta 1993 na 4474 hektarjih, s 96 odstotki gozdov in množico spomenikov oblikovani krajinski park Zgornja Idrijca je pred dvema letoma dobil prvega upravljalca, Zavod za turizem Idrija. Ta je lani zanj pripravil upravljalski načrt, ki je pravkar v javni razpravi. Trajnostni razvoj parka naj bi v desetih letih podprli z 2,7 milijonov evrov vrednimi vlaganji.

IDRIJA > Občinski svet je upravljalski načrt Krajinskega parka Zgornja Idrijca v javno razpravo do 25. januarja nedavno pospremil s pohvalami, a brez razprave. Gre za obsežen načrt, ki za območje med Idrijo in Trnovskim gozdom, polnem zavarovanih naravnih in kulturnih vrednot ter spomenikov, kot ključni nalogi zastavlja ohranitev narave, dediščine in krajinske pestrosti in nadzorovan, pretežno voden obisk. Uresničevanje načrta naj bi podprli z 2,7 milijona evrov vrednimi vlaganji.

Kakovostna izkušnja pred množičnim turizmom

Načrt podrobno predstavlja naravne in kulturne vrednote parka. Z izjemo preozke ceste proti Idrijski Beli se ne dotika razpadlih cest, ki onemogočajo dostop do ključnih spomenikov v parku - denimo idrijskih klavž oziroma slovenskih piramid. Poudarja pa pomanjkljivo infrastrukturo za vsega 113 v parku živečih občanov. Nanje oziroma na širša kmetijska gospodarstva stavi razvoj lokalnih produktov in prenočitev za nadzorovano število obiskovalcev parka.

800.000

evrov naj bi stala ureditev kopališča Lajšt

Čeprav je bil park desetletja brez upravljalca in upravljalskega načrta, je oba dočakal dobro ohranjen. To potrjuje tudi načrt: “Vsa ožja zavarovana območja so ocenjena kot dobro ohranjena, saj so še prisotne lastnosti, zaradi katerih so bila zavarovana. Naravne vrednote so povečini v dobrem stanju.”

Tako naj bi tudi ostalo. Prvi od štirih strateških ciljev načrta je ohranjanje narave in dediščine. Obisk podreja kakovostnemu doživljanju parka in večinskemu dostopu z javnim prevozom, peš ali s kolesi. “Območje je zaradi naravnih danosti izjemno privlačno za športno rekreativno rabo. Sprejemljive so dejavnosti, ki ne predstavljajo velike obremenitve naravne in kulturne dediščine,” poudarja načrt.

Upravljalski načrt Krajinskega parka Zgornja Idrijca obisk podreja kakovostnemu doživljanju parka in večinskemu dostopu z javnim prevozom, peš ali s kolesi.

Da s trajnostnim razvojem, učinkovitim upravljanjem in izvajanjem nadzora občina misli resno, je dala vedeti z visoko parkirnino, ki jo je lani uvedla na edinem poleti množično obiskanem kraju v parku - naravnem kopališču Lajšt.

Visoka vlaganja v podporo načrtu

V podporo razvoju parka načrt predvideva 2,7 milijona evrov visoka vlaganja v prihodnjih desetih letih. Večino, 1,7 milijonov evrov, naj bi pridobili iz evropskih sredstev. Ureditev kopališča Lajšt naj bi stala 800.000 evrov, vstopna informacijska točka s parkirišči v idrijski Podroteji 650.000 evrov, dostop za invalide do Divjega jezera pa 60.000 evrov. Ob množici manjših ureditev in birokratskih opravil naj bi zaposlili nadzornika parka in naravovarstvenega svetovalca v zavodu za turizem poleg že obstoječih 11 zaposlenih. “Le na podlagi obeh zaposlitev se bo lahko začelo izvajanje ukrepov in s tem spremljanje stanja prostora in izvajanje nadzora,” so zapisali v načrtu.

Odlok o krajinskem parku je bil leta 1993 oblikovan v prid njegovi ohranitvi, a tudi z namenom večjega obiska. Prvega je dosegel, drugemu se ni niti približal. Obiskanost našega največjega Triglavskega narodnega parka (samo njegovo najnižjo točko - Tolminska korita - letno obišče do 80.000 ljudi) potrjuje, da je naravo s smiselnim upravljanjem možno varovati in ohranjati tudi ob visokem obisku.

Celotna trikratna Unescova Idrija je v najboljšem predcovidnem letu 2019 naštela 9.962 prihodov turistov. Zavod za turizem Idrija, ki po več ocenah nesporno dela dobro, a obiskovalcev v občini Idrija ne dočaka, je zato zadovoljen že z nizkim številom obiskovalcev ob sočasnem poudarjanju pomena ohranjanja narave. To je v nasprotju z interesi upravljalcev Unescovih spomenikov in muzejev, ki si želijo večje obiskanosti. V upravljalskem načrtu so v širše vplivno območje krajinskega parka vključeni vsi.

Ob spomladanski dokončni potrditvi načrta svetnike zato čaka vprašanje, ali so visoka vlaganja v park, predvsem v dodatne zaposlitve, realna, predvsem pa smiselna.

---