Ko ni bilo več vojne, a tudi miru še ne

Razstava Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947), ki jo je pred letom dni v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS) postavila njegova direktorica dr. Kaja Širok, je “prišla domov”. Leto dni bo na ogled v vili Bartolomei v Solkanu.

Obiskovalce je ob odprtju po razstavi v vili Bartolomei popeljala 
avtorica dr. Kaja Širok.  Foto: David Verlič
Obiskovalce je ob odprtju po razstavi v vili Bartolomei popeljala avtorica dr. Kaja Širok.  Foto: David Verlič

SOLKAN > “Že ko je razstava nastajala za Ljubljano, smo govorili, da bi jo skušali preseliti, ministrstvo pa je naš načrt potrdilo. Ni stoodstotno enaka kot tista v Ljubljani, ni pa povsem nič slabša, meni se v nekaterih delih zdi celo bistveno boljša,” je povedala avtorica dr. Kaja Širok, ki je razstavo v vili Bartolomei postavila v sodelovanju z Goriškim muzejem. Prikazuje življenje na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini v času dveletne zavezniške vojaške uprave (ZVU). To obdobje je v kolektivnem spominu pomenilo prehod iz pomanjkanja v blagostanje, iz revščine in začetek novega, obenem pa v novo negotovost, nacionalne napetosti in nasilje. Konec vojne namreč ni prinesel dokončnega miru.

Na razstavi je mogoče videti in slišati, kako so ljudje že takoj po vojni imeli manifestacije, zmagoslavne sprevode po Gorici, kako so Slovenci zahtevali slovensko, Italijani pa italijansko Gorico, zanos, a tudi grenkobo, črno borzo, ki se je razmahnila ... Širokova je razstavo zaključila s prikazom začetka gradnje Nove Gorice, po tem ko je bila meja dokončno vzpostavljena.

Razstava prinaša fotografsko in video gradivo, precej predmetov iz depoja Goriškega muzeja, MNZS in zasebnih zbirk ter pričevanja. “Tu je tudi premik: medtem ko beremo uradno zgodovinsko zgodbo, lahko sočasno poslušamo videopričevanja ljudi in spoznamo povsem drugo zgodbo. Spomin je nekaj popolnoma drugega kot interpretacija zgodovine. Gre za kompleksno zgodbo, ki skuša obiskovalcu na kratko iz različnih zornih kotov pokazati, kako ni bilo samoumevno, da bo meja tukaj in kako je po vojni nad ideološko komponento prevladala nacionalna. Kot pove eden od pričevalcev: najhuje je bilo ravno po vojni, ko je boju proti fašizmu in nacizmu, ko naj bi zaživeli v svobodi, sledila vojna v družinah: kje bo katera živela in kako bodo uredili življenje po tem, ko bodo strah, nasilje in sovraštvo nad drugim na tem območju prenehali.”

Razstava bo v vili Bartolomei na ogled do 26. avgusta prihodnje leto. Kot uverturo pa so ob Goriški knjižnici postavili še fotografsko razstavo Cona A. Goriška med leti 1945-1947.


Najbolj brano