Kmetje: plinovod naj prestavijo z nasadov

Kmetje z Vogrskega in iz Zalošč ter Občina Renče - Vogrsko si prizadevajo, da bi traso prenosnega plinovoda Ajdovščina - Šempeter, ki naj bi mu povečali zmogljivost, prestavili stran od obdelanih tal ob vipavsko hitro cesto. Zato bodo morda oblikovali civilno pobudo. “Trdimo, da je investitor zavajal državo, ko je navajal, da bo plinovod rekonstruiral,” pravi sadjar Milan Saksida.

VOGRSKO, ZALOŠČE > Kot pravi sadjar Milan Saksida iz Zalošč, je “pri nas predpisano, da rastlin z globljimi koreninami ni dovoljeno saditi na trasah plinovodov.” Če poenostavimo, naj bi to pomenilo, da tam ne bi smeli biti ne sadovnjaki ne vinogradi, in to je eden glavnih razlogov, zakaj nekateri kmetje v spodnji Vipavski dolini nasprotujejo predvideni spremenjeni trasi prenosnega plinovoda med Ajdovščino in Šempetrom oziroma mejo z Italijo. Družba Plinovodi ga namerava posodobiti in mu podvojiti zmogljivost (dve cevi namesto zdajšnje ene), narejen je državni prostorski načrt za ta namen, ki naj bi omenjeno tudi opredeljeval. In jeseni je podjetje za gradnjo napeljave dobilo okoljevarstveno soglasje.

Prepričani so, da je investitor zavajal državo

Kot je znano, je slednje med imetniki zemljišč na omenjeni trasi, ki so se prvič oglasili že lani, še dodatno dvignilo prah. Podpira jih uprava Občine Renče - Vogrsko z županom Tarikom Žigonom na čelu. Nihče ne nasprotuje razvoju, pravijo, vendar imajo pomisleke in dvome, ki sta jih tako občina kot Krajevna skupnost Vogrsko že pred meseci izrazili resornemu okoljskemu ministrstvu. “A uradnih odgovorov še nismo prejeli,” pravi župan.

Milan Saksida, sadjar, Zalošče

“Trdimo, da je investitor zavajal državo, ko je navajal, da bo plinovod rekonstruiral.”

Kot je strnil Žigon, se ljudje sprašujejo, ali bo zaradi predvidoma treh cevi za plin drugo ob drugi - zdajšnjo bi opustili, vendar pustili v tleh, zraven pa bi napeljali novi - tudi varovalni pas trikrat širši, in sicer 30 metrov. In tudi če ne bi bil, kaj bo v tem pasu dovoljeno? Saksida razlaga, da tudi če bi Plinovodi z lastniki zemljišč na trasi podpisali služnostne pogodbe, ki bi dovoljevale trajne nasade, bi to bilo v nasprotju z državnim prostorskim načrtom za napeljavo. Kmetje naj jih tam ne bi smeli imeti. Hkrati bi med gradnjo težka mehanizacija tako steptala zemljo, da bi na glinasti podlagi postala neuporabna za kmetijstvo.

Prizadeti pri tem verjamejo, da so bile narejene napake v postopku. Iz okoljevarstvenega soglasja naj ne bi bilo razvidno, ali so upoštevani vsi vplivi zmogljivejšega plinovoda na okolje, in kot pravi Žigon, bi bilo treba oceniti vplive vseh cevi skupaj, ne le vplive posamezne.

Tarik Žigon, župan Občine Renče-Vogrsko

“Cilj je, da bi ves daljnovod vodil ob hitri cesti, pod servisno potjo.”

Saksida pa govori o še enem asu v rokavu za kmete: “Trdimo, da je investitor zavajal državo, ko je navajal, da bo plinovod rekonstruiral.” Šlo naj bi namreč za novogradnjo.

Cilj je plinovod premakniti k hitri cesti

“Iščemo pravno pomoč, kaj narediti,” je dejal Saksida, med drugim naj bi skupaj z Vogrini oblikovali civilno pobudo. A kot ob tem poudarja, “nismo proti daljnovodu, želeli bi le, da se minimizira vpliv na sadovnjake in vinograde.” Po njegovih besedah želijo traso pomakniti vsaj na rob obdelanih površin. Žigon pa ponavlja: “Cilj je, da bi ves daljnovod vodil ob hitri cesti, pod servisno potjo.” Med drugim je država že lastnik teh zemljišč, kar je po mnenju župana prednost.

Toda preden bi v spodnji Vipavski dolini za ta namen oblikovali civilno pobudo, se bo Žigon skušal dogovoriti z vsemi vpletenimi. O tem, kakšne so trenutno razmere, kakšne možnosti in ali oblikovati civilno pobudo, se bodo pogovarjali na srečanju krajanov, ki ga župan napoveduje v februarju. Pripravila ga bosta občina in KS Vogrsko.

---