Kmetijski inštitut: Tla v okolici Salonita nič bolj onesnažena kot drugod

Kmetijski inštitut Slovenije v tleh v Kanalu ob Soči ni zaznal onesnaževal, za katere bi bil lahko kriv Salonit Anhovo. Analizni rezultati anorganskih in organskih onesnaževal v tleh so pokazali, da so rezultati na vseh vzorčnih mestih med seboj primerljivi, je zapisal v končnem poročilu vzorčenja tal na območju občine Kanal ob Soči.

ANHOVO, KANAL > Inštitut je analizo izvedel po naročilu občine Kanal ob Soči, ki je v sodelovanju z lokalnimi društvi želela pridobiti oceno dejanske stopnje onesnaženosti vrhnjega sloja tal, predvsem zaradi morebitnega vpliva v bližini delujoče industrije gradbenega materiala Salonit Anhovo.

Namen raziskave je bil tako ugotoviti stanje oziroma stopnjo onesnaženosti tal na petih lokacijah v občini, o katerih so se dogovorili skupaj z društvom Eko Anhovo in civilno iniciativo Danes. Vseh pet preiskovanih vzorčnih mest je bilo med seboj primerljivih, tako po rabi kot po tipu tal in matični podlagi, na kateri so tla nastajala. Na nobenem ni bilo opaziti znakov onesnaženja.

Vzorce tal so vzeli februarja in marca ter jih poslali v analizo. Rezultati so pokazali, da so vsebnosti posameznih anorganskih in organskih parametrov iz vseh petih vzorčnih mest med seboj primerljive, je v pred kratkem objavljenem končnem poročilu zapisal inštitut.

Glede vsebnosti cinka, svinca in arzena v poročilu piše, da na nobenem od vzorčnih mest ne presegajo zakonodajnih mejnih vrednosti in ne predstavljajo nevarnosti za zdravje človeka ali okolje. Mejne vrednosti so bile presežene za baker, kadmij, krom, nikelj, kobalt, živo srebro in policiklične aromatske ogljikovodike, vendar so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi. Pri tem je bila na enem mestu za nikelj presežena opozorilna vrednost.

V Salonitu Anhovo ugotavljajo, da so tokratne analize tal pokazale podobne rezultate kot številne predhodne tovrstne raziskave. "Potrjujejo, da je sestava tal v cementarni in njeni okolici podobna drugim krajem primorske regije in tudi odmaknjenim naravnim območjem, kjer zagotovo ni vpliva dejavnosti podjetja," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Glede povečane koncentracije niklja v okolici cementarne pa so odgovor našli v ugotovitvah Kmetijskega inštituta Slovenije: "Višje koncentracije kroma, niklja in mangana v tleh pa so lahko tudi posledica geogenih procesov v tleh, kot je na primer preperevanje matične podlage." Povezavo višjih koncentracij niklja z naravnim zaledjem potrjujejo tudi raziskave Agencije RS za okolje in Centra za pedologijo in varstvo okolja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so dodali.

Domačini in tudi strokovnjaki s področja zdravstva že dlje časa opozarjajo, da lokalna industrijska dejavnost močno vpliva na problematiko okolja in zdravja ljudi v srednjem delu doline Soče. Dodatno razburja namera Salonita po podvojitvi letne količine sosežiga odpadkov.

---