Klekljarska dediščina firme Franc Lapajne zaživela v čipkah marljivih Marjetic

Klekljarsko društvo Marjetica Cerkno - 28 veščih članic - je za tradicionalno letno razstavo poseglo po starih vzorcih največje idrijske čipkarske firme Franc Lapajne iz predprejšnjega stoletja. Ob osupljivih vzorcih, ki so kot čipke prepotovali svet, ne zaostaja niti njihova pedantna oživitev.

CERKNO > Izvrstno ohranjena dediščina največje idrijske trgovske družbe Franc Lapajne (delovala je med letoma 1875 in 1945) je spodbudila klekljarsko društvo Marjetica k njeni oživitvi. Z mentorico Stano Frelih je 28 članic sklekljalo 57 čipk in jih postavilo na ogled na letno razstavo v cerkljanskem muzeju.

Škoda, ker idrijska čipka ni več slovenska

Razstave julija niso slovesno odprli z običajno množico obiskovalcev. Kljub temu se ne gre bati, da odlično delo in osupljive čipke do 3. oktobra, kolikor bodo na ogled, ne bodo požele občudovanja številnih častilcev klekljarske dediščine.

Le malo manj kot dvesto let stari vzorci, ki vsebujejo (skoraj) vse danes poznane klekljarske tehnike, pričajo o velikem znanju, ki ga je Idrija skozi zgodovino širila po Sloveniji in v svet.

Natančno delo Marjetic (del vzorcev so nekoliko prilagodile) je dodaten razlog za obžalovanje škode, ki je bila tej čipki storjena s tem, da ni več priznana kot slovenska. Ob neslovenski idrijski so namreč za slovensko živo mojstrovino razglasili in na Unescov seznam vpisali čipko, ki ima znanje idrijskih korenin, a jo klekljajo izven Idrije, Cerknega in, žal, izumrle primorsko notranjske dežele čipk.

Čeprav sedaj klekljaric, ki bi bile pripravljene neslovenske idrijske čipke izdelovati za prodajo skoraj ni več, pa marljivo ohranjajo dediščino.

Dediščina kljub vsemu živi

Naslednika in skrbnika dediščine firme Lapajne - Peter in Vanda Lapajne - preko manjše družbe še nadaljujeta tradicijo in sta pomagala Marjeticam pri oživitvi spomina. Katalogi firme, ki jih hrani Mestni muzej Idrija, so sploh ključni vir za poznavanje razvoja v Idriji in širši okolici klekljanih čipk v 19. stoletju. Pod lastno blagovno znamko “Idrijska čipka” so jih Lapajnetovi prodajali po vsej Avstro - Ogrski in izven nje. Od konca 19. stoletja so vzorce risali sami in poprejšnji metrski čipki za obrobe tej dodajali samostojno uporabnost.

Razvoj je viden na razstavi Marjetic, ki so izjemno natančno sklekljale tako čipke za všivanje kot poznejše samostojne čipke. Pobudo za razstavo je dala članica društva Marija Dolenc Obid. Po mami, ki je še klekljala za firmo Lapajne, ji je v domačem arhivu ostala zajetna zbirka papircev. Peter in Vanda Lapajne sta jih prijazno dopolnila za celovit prikaz mogočne dediščine svojih prednikov.

---