E-mobilnost je priložnost za čezmejno regijo in obratno
Goriška
14. 05. 2019, 15.05
, posodobljeno: 22. 05. 2019, 17.35
Čezmejno območje obeh Goric z zaledjem bi s sodelovanjem univerz, gospodarstva in lokalnih oblasti ob pomoči evropskega denarja lahko postalo eno pomembnejših na področju uporabe električnih vozil. Tak je bil zaključek konference o e-mobilnosti, ki je konec minulega tedna potekala na goriškem gradu.
Predstavniki slovenskih energetskih podjetij, novogoriške občine
in sosednje pokrajine so na okrogli mizi razmišljali o potencialu
e-mobilnosti na čezmejnem območju. Foto: Nace Novak
GORICA
> ”Pri e-mobilnosti ne gre le za zdravje in okolje, ampak tudi za gospodarsko priložnost. Tu je treba iskati prednost tega okolja. Čezmejnost je sploh velika prednost,” je na konferenci povedal Nejc Koradin, svetovalec novogoriškega župana za okolje in prostor.
Kdor onesnažuje, naj plača več
Moderator konference Primož Lemež iz podjetja Emobility, ki je skupaj z družbo Miglio Corse in goriško občino organizirala konferenco, v soboto pa tudi Eco Nova Relly s štartom in ciljem na Travniku v Gorici in vožnjo električnih avtomobilov po Vipavski dolini, je povedal, da bi morali politiki za hitrejše uvajanje okolju prijaznejše emobilnosti sprejeti bolj drastične ukrepe s preprostim ciljem, da tisti, ki bolj onesnažuje, plača več. Na Norveškem so to že naredili in nakup električnih avtomobilov se je zelo povečal.
500 polnilnih mest za električne avtomobile bodo postavili v sosednji FJK
Na konferenci so o potencialu čezmejnega območja oziroma Slovenije in pokrajine Furlanije-Julijske krajine (FJK) govorili tudi predstavniki slovenskih podjetij Gen-i, Petrol in Eles E8, ki na področju e-mobilnosti že konkretno delajo.
Milijon za polnilna mesta
Predstavnik FJK Sebastiano Cacciaguerra je med projekti, ki jih na tem področju izvajajo, izpostavil postavitev 500 polnilnih stebričkov za električna vozila, ki so predvideni na območju pokrajine. Kot je pojasnil, so mesta, kjer bodo stebrički stali, že določena. Pol milijona evrov je za projekt obljubila država, pol milijona pa bo pristavila pokrajina.
“Na tem že delamo. Gledati je treba deset let naprej. Dobri rezultati bodo, če bomo veslali vsi v isto smer,” je še pojasnil. Konferenca se je zaključila z ugotovitvijo, da obstaja med Slovenijo in Italijo, pa tudi med javnim in zasebnim sektorjem na tem področju veliko sinergij, kar bi veljalo z nadaljevanjem pogovorov v tej smeri še okrepiti in nadgraditi.