Drežniške koze v register nesnovne dediščine?

Zadnja leta je zanimanje za rejo avtohtone drežniške koze vse večje, število živali se je povečalo od 600 na tisoč, kar je še vedno malo. Trenutno je rejcev zgolj 37, večina v Posočju, vendar povsod po Sloveniji nastajajo novi tropi. V povojih so prizadevanja za vpis koze v register nesnovne dediščine. V drežniškem obratu za predelavo mesa drobnice bodo poleti začeli delati kozjo salamo. Rejci upajo na višje spodbude.

POSOČJE > “Reja koz je veliko bolj zahtevna kot reja ovac. Koze imajo poseben karakter in medsebojno hierarhijo, lahko se tudi stepejo,” pripoveduje Janja Berginc iz Drežniških Raven, ki ima v hlevu 38 odraslih koz in 45 kozic in kozličkov. Molze dvakrat na dan in iz mleka izdeluje sir, skuto in jogurte. Vse pridelano proda v glavnem na domu.

Ponudba zaostaja za povpraševanjem

Po kozicah za rejo, kozjem mesu, mleku in siru je povpraševanje veliko, ponudba pa daleč zaostaja. Vse kaže, da se bo njihovo število povečevalo. “Vse moje kozice, torej živali ženskega spola, so rejci iz vse Slovenije rezervirali v naprej, v zakol gredo zgolj kozlički ali pa stare živali. Promocijo si rejci delamo predvsem sami, Pred leti mnogo ljudi sploh vedelo ni, da obstoja avtohtona pasma drežniška koza,” pravi Berginčeva.

Janja Berginc

rejka koz

“V obdobju laktacije od maja do oktobra pri eni kozi namolzem 400 litrov mleka in ga predelam ter vse prodam. Iztržek komaj zadošča za preživetje enega človeka.”

Tudi stroka ji namenja več pozornosti. Nedolgo tega so v Kobaridu pripravili Dan drežniške koze, v okviru katerega je svoje delo predstavila Javna služba genske banke v živinoreji, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete. Vodja službe Danijela Bojkovski je rejcem in zainteresirani javnosti med drugim orisala barve in barvne vzorce pri drežniški kozi, genetsko karakteristiko, določanje očeta pri kozličih z genskimi testi, pa tudi pobudo za zaščito reje drežniške koze kot nesnovne dediščine. “Država namenja subvencije, prav tako imamo za to pasmo predvidene podpore v okviru našega programa,” pravi. Subvencije so nizke. “Zanemarljive so, komaj 25 evrov na kozo na leto,” realnost razkriva Berginčeva.

Trop 40 koz komaj omogoča preživetje

Iz prve roke pove, koliko reja koz prinaša: “V obdobju laktacije od maja do oktobra pri eni kozi namolzem 400 litrov mleka in ga predelam ter vse prodam. Iztržek komaj zadošča za preživetje enega človeka. Soočamo se z izjemno rastjo stroškov. Vse seno moram kupiti, cena krmil se je dvignila za 50 odstotkov, sira pa za toliko ne morem podražiti. Kilogram stane 25 evrov.”

Kozjega sira iz mleka na policah trgovin sploh ni, rejci vse prodajo na domu.

Precej rejcev redi ovce in koze. Dovoljeno je kombiniranje ovčjega in kozjega mleka v ovčjem siru, vendar mora biti odstotek kozjega mleka napisan v deklaraciji. Izdelujejo tudi mešani kozji - kravji sir, lahko sir naredijo iz mešanice treh vrst mleka, ovčjega, kozjega in kravjega.

Butična specialiteta kozja salama

Kot pravi odgovoren za razvoj podeželja v Triglavskem narodnem parku Davorin Koren, je v reji koz ogromen potencial, površin je veliko na voljo, povpraševanje daleč presega ponudbo. Koze so poleg tega tudi dragocen čistilec terena. “Domačini pravimo, da pasejo v 'luft', objedajo podrast, trava je zadnja na njihovem jedilniku,” slikovito pove Janja Berginc.

Kozjega sira iz mleka na policah trgovin sploh ni, rejci vse prodajo na domu. Dragocena butična ponudba bo salama iz mesa drežniške koze, ki mora vsebovati 35 odstotkov kozjega mesa, ostalo je svinsko meso, ovčjega v tej salami ne bo. Delali jo bodo v drežniškem obratu.

---