“Časi poceni hrane so mimo, gre za res izredne razmere”

Cene žit silijo v nebo, dražijo se tudi energenti, embalaža, delo, storitve ... V ajdovskem Mlinotestu to še kako občutijo in napovedujejo, da se bo to poznalo tudi na ceni končnih izdelkov. Upajo, da se bodo že prihodnje leto, ko načrtujejo zaključek več kot deset milijonov evrov vrednega investicijskega cikla, razmere umirile.

AJDOVŠČINA > Tako kot vsi v mlinarsko-pekarsko-testeninarski branži tudi Mlinotest letos posluje v zelo zaostrenih okoliščinah. Poleg svetovne epidemije, ki so jo občutili že lani, na poslovanje vplivajo tudi drugi dejavniki, na primer slabša letina nekaterih žitaric, ki so njihove ključne surovine.

“Na surovinskem trgu se dogaja pravi cunami. V tem trenutku imamo na letni ravni za osem milijonov evrov večje vstopne stroške surovine in embalaže in ta številka še ni končna, saj smo soočeni z rednimi dnevnimi dvigi pšenice, koruze, pšeničnega zdroba durum, da o energiji, predvsem elektriki in plinu, sploh ne govorim,” je povedal predsednik uprave družbe Danilo Kobal.

Danilo Kobal, predsednik uprave družbe Mlinotest

“Na surovinskem trgu se dogaja pravi cunami. V tem trenutku imamo na letni ravni za osem milijonov evrov večje vstopne stroške surovine in embalaže in ta številka še ni končna.”

Dvigu cen žit še ni videti konca

Trenutno jim največ težav povzroča skoraj stoodstotni dvig cene pšeničnega zdroba durum, potrebnega za proizvodnjo testenin, poleg tega pa jim dolgoletni dobavitelji celo odpovedujejo pogodbe, ki so jih sklenil v začetku leta, in že dogovorjene količine prodajajo drugim po bistveno višjih cenah.

Pšenični zdrob durum je pred dnevi dosegel zgodovinsko najvišjo raven, odkar kotira na trgu surovin, podobno velja za pšenico, kjer se cena približuje 300 evrom za tono, in za koruzo.

“To niso desetodstotni ali dvajsetodstotni dvigi. To so dvigi od 50 do 100 odstotkov, in kar je najhuje, jim še ni videti konca,” je še pojasnil Kobal in dodal, da bodo to vsekakor občutili tudi potrošniki, saj rezerv na stroškovni ravni ni, ker se soočajo tudi z dvigom cen dela, energije, transporta in storitev.

“Tako kot slišimo zadnje dni, da se bomo morali navaditi, da so časi poceni energije mimo, so, vsaj začasno, tudi časi poceni hrane mimo. Govorimo res o izrednih razmerah,” je še pojasnil prvi mož Mlinotesta.

Odgovarjajo z velikim investicijskim ciklom

Čeprav se čudno sliši, v družbi na dogajanje na trgu odgovarjajo s ciklom velikih investicij, ki bodo v dobrem letu znašale več kot deset milijonov evrov. Postavljajo nov pšenični mlin, novo tovarno sušenih testenin in končujejo novo skladišče za zmrznjene pekovske izdelke. Vse to je namenjeno večji produktivnosti, manjši porabi energije in zmanjšanju izpustov v okolje.

Kljub vsem težavam po prvih devetih mesecih letos beležijo prihodke, ki so skoraj na ravni lanskega leta, ko je imela delniška družba okrog 60 milijonov evrov prihodkov.

“Verjamem, da bomo do konca leta prihodkovno celo presegli lansko leto. So pa stroški surovin, embalaže, energije, dela, storitev tako enormno zrasli, da bomo težko dosegli rezultate, ki smo jih načrtovali,” je pojasnil predsednik uprave.

Med številnimi spremembami na trgu je omenil še, da so se lani zaradi covida dobro prodajali trajni izdelki, mlevski in testenine, predvsem sušene, zelo pa je trpela pekarska branža, kjer so vsi beležili velike padce prodaje kruha. Letos pa je ravno nasprotno.

---