“Bolnišnica mora v preobrazbo”

Župani severne Primorske, ki so se včeraj seznanili z razmerami v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, podpirajo načrte za sanacijo ustanove z visoko izgubo. Želijo le, da zato ljudje ne bi bili na slabšem. Poslovanje pa je menda še bolj porazno, kot se kaže, ker naj ne bi obračunavali dela.

AJDOVŠČINA > Pred župane, zbrane na seji sveta regije, je včeraj stopil vršilec dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice Radivoj Nardin. Ponovil je, da je prišel zavod sanirat, “ker s tem tempom čez čas ne bo zmogla več opravljati svojih osnovnih nalog”. Župane je zasul s podatki o slabem poslovanju, do te mere, da se je župan Bovca Valter Mlekuž čudil velikosti luknje v blagajni ustanove.

Dobavitelji čakajo na 14 milijonov evrov

Tekoča izguba je po besedah Nardina leta 2017 znašala 6,5 milijona evrov, leto kasneje 5,67 in lani 2,8 milijona. “Zdaj je akumulirane izgube za 16 milijonov evrov,” je dejal gost sveta regije in pristavil, da je dolg do dobaviteljev, rešilna bilka za redno poslovanje, zrasel z 2,8 milijona v letu 2014 na več kot 14 milijonov lani.

Niso izdajali računov?

Bolnišnica pa naj niti ne bi obračunala vseh opravljenih storitev. “V eni uri so izolske računovodkinje v Šempetru odkrile za 500.000 evrov neobračunanih zadev,” je Nardin šokiral z eno od številk. In zato ocenjuje, da je izguba pravzaprav še obsežnejša, kot se kaže po računih.

Kot je nadaljeval, ni pomagalo niti sedem milijonov nepovratnega denarja, ki ga je država zagotovila šempetrski ustanovi, ki ima povrh tega zastarelo opremo, recimo aparat za računalniško tomografijo in magnetno resonanco, ki se redno kvarita, in bi potrebovala tudi obnovo prostorov, urejen informacijski sistem ... Na mesec še zmeraj pridela 250.000 evrov izgube, je ponovil Nardin, pretekla pa se je nakopičila tudi zato, ker je bolnišnica opravljala storitve, ki jih zdravstvena zavarovalnica ni plačala. “Ustvarilo se je tudi tri milijone evrov in več stroškov, ki niso bili pokriti,” in čeprav se je zadnji dve leti zmanjševal obseg dela, se število zaposlenih ni. “Danes je v Novi Gorici 1008 zaposlenih, po pogodbi z zavarovalnico pa jih imamo priznanih 860,” pravi Nardin. In še naprej opravljajo storitve, ki niso plačane.

Nardin pa si splošne bolnišnice predstavlja tako, da bodo splošne dejavnosti opravljale do določene mere in bo vsaka razvijala posamezne specialnosti. Nikakor ne vse vseh, preprosto povedano zato, ker je pacientov premalo. “Odločiti se moramo, kaj lahko pokrivamo, kje lahko postanemo odlični, da bodo prihajali k nam pacienti in jih bo dovolj,” je bil jasen Nardin.

Od države želijo navodila glede koronavirusa

Severnoprimorski župani so včeraj poudarjali, da ni smiselno delati preplaha zaradi nevarnosti koronavirusa, a si vseeno pozvali državo, naj jim nudi redne informacije o bolezni in navodila za ukrepanje. To pogrešajo. Mirenski župan Mauricij Humar je ponazoril s primeri: “Ali naj organizator predvidenega športnega dogodka pri nas tega prekliče? In imamo otroke iz Italije, ki obiskujejo naše vrtce! Kaj naj naredijo v vrtcu? Naj jim prepovedo prihajat tja? Pričakujemo informacije in ne klime negotovosti. Potrebujemo navodila države, kaj narediti.”

Sanacija že, krčenje ne

Župani so načeloma vsi za sanacijo. Podpirajo, da se ustavi vrtanje luknje v blagajno bolnišnice. Mlekuž, ki se je čudil razsežnostim izgube, se sprašuje, zakaj se ni ukrepalo že prej. Meni, da bi lahko država pokrila nakopičeni dolg, ampak mora zavod hkrati pokazati, da bo poslej posloval drugače. Novogoriški župan Klemen Miklavič je med drugim rekel, “da bo najbrž treba komu vzeti tudi kakšen privilegij”. In vse je pozval k sodelovanju s tistimi, ki bolnišnico rešujejo.

Vendar ljudje naj zato ne trpijo, ali kot je Nardinu rekel poslanec Matjaž Nemec, ki se je udeležil seje sveta regije: “Smo vaši zavezniki, ampak dajte razumeti, da hkrati branimo lokalne interese.” Ne on ne župani namreč ne bi hoteli, da bi sanacija osiromašila programe bolnišnice, kot bi se lahko interpretiralo Nardinove razlage. Ker kot je izpostavil, “imamo neplačane storitve v praktično vseh specialističnih ambulantah, prav tako pri hospitalizaciji”. Posebej je omenil okulistiko in kardiologijo.

Delali bodo le plačano

Ampak prvi mož bolnišnice je tudi zagotovil, da dejavnosti v Šempetru ne bodo ukinjali. “Delali bomo skladno s pogodbo, ker sicer bomo dolgoročno pojedli ves denar, namenjen razvoju. Bolnišnica mora v preobrazbo, mora se reorganizirati. Če bosta svet zavoda in ministrstvo potrdila predloge, bomo lahko spremenili procese, sicer bo jama vse globlja.” Brez reorganizacije pa naj bi konec leta v Šempetru pridelali še štiri milijone evrov izgube.

---