Avstrijski lastnik Salonita ponavlja poziv k dialogu

Večinski lastnik Salonita Anhovo, avstrijski Wietersdorfer Alpacem, je ponovil poziv vodstva Salonita k dialogu z vsemi deležniki, vključno z lokalno skupnostjo, glede sosežiga odpadkov v cementarni. "Slišali smo pomisleke prebivalcev doline Soče in jih jemljemo zelo resno," je za STA poudaril eden od direktorjev Alpacema Lutz Weber.

LJUBLJANA > V Alpacemu so spomnili, da je Salonit Anhovo februarja lani pri Agenciji RS za okolje (Arso) zaprosil za povečanje količine odpadkov v sosežigu. "Namesto fosilnih goriv, kot sta petrolkoks in plin, želi podjetje uporabljati vse več alternativnih goriv, ki so sestavljena iz neškodljivih, predelanih ostankov, kot so frakcije papirja ali plastike," so zapisali v odgovoru na vprašanje STA.

Poudarili so, da je raba alternativnih goriv korak v smeri bolj trajnostne proizvodnje cementa. V to je Salonit Anhovo veliko vlagal že v prejšnjih desetletjih, so podčrtali.

Salonit se je zavezal k celoviti analizi vplivov na okolje

Spomnili so, da trenutno teče postopek pred Arsom, ki bo presodil, ali mora Salonit Anhovo vložiti vlogo za pridobitev novega okoljevarstvenega soglasja. A se je Salonit zaradi zaskrbljenosti okoliških prebivalcev že pred končno odločitvijo Arsa sam zavezal k celoviti analizi vplivov na okolje.

"Razvoj cementarne Salonit Anhovo, ki že danes sodi med najčistejše v vsej Evropi, se je doslej in se bo tudi v prihodnje odvijal v tesnem sodelovanju z vsemi relevantnimi okoljskimi in raziskovalnimi institucijami ter ob upoštevanju ljudi. To nam je še posebej pomembno v luči zgodovine doline," je poudaril Weber, ki v Alpacemu kot direktor skrbi za za področja tehnologije, kadrov in nabave.

Avstrijci so spomnili, da je Salonit Anhovo azbest, ki je močno obremenil srednjo Soško dolino, uporabljal do leta 1996, ko je bil še v državni lasti. Obenem so poudarili, da so vedno odprti za dialog, vendar je treba o razvoju cementarne v Anhovem razpravljati na podlagi dejstev - sami sodelujejo z institucijami, kot so Inštitut Jožef Stefan, ljubljanskimi fakultetami za gradbeništvo, za kemijo in kemijsko tehnologijo ter biotehniško fakulteto ter tehniško univerzo v Gradcu.

“Naš cilj je proizvodnjo cementa napraviti bolj trajnostno in še naprej zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida”

"Aktualno dogajanje vidimo kot priložnost za razpravo o vseh pomislekih z različnimi interesnimi skupinami, kot so prebivalci, zdravniki in nevladne organizacije. Naš cilj je proizvodnjo cementa napraviti bolj trajnostno in še naprej zmanjševati izpuste ogljikovega dioksida. Kot ena tehnično najbolje opremljenih cementarn v vsej Evropi smo pri tem na dobri poti in bomo še naprej ohranili odprta vrata za vse interesente," je dejal drugi od direktorjev Aplacema Bernhard Auer, odgovoren za področja prodaje, marketinga in poslovnega razvoja.

V Alpacemu so spomnili še, da so vsi izpusti Salonita Anhovo od leta 2010 naprej objavljeni na domači spletni strani podjetja ter da so ti izpusti v skladu z zakonodajo.

Razpravo o stanju okolja in zdravju prebivalcev srednje Soške doline je sprožil poziv zdravnikov in zobozdravnikov. Ti so v pismu državi izpostavili nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo.

Prejšnji teden je o tej tematiki razpravljal občinski svet Občine Kanal ob Soči in od Salonita Anhovo zahteval, naj v najkrajšem možnem času zmanjša svoje vplive na okolje, ki izhajajo iz sosežiganja odpadkov, ter v ta namen investira v najsodobnejše tehnologije.

Z dogajanjem pa niso zadovoljni prebivalci, ki poudarjajo, da bi jim morala pomagati država. Salonit Anhovo namreč res spoštuje zakonodajo, a so zakonodajni standardi za sosežig odpadkov občutno nižji od tistih za sežigalnice. Zato zahtevajo, naj se omenjeni standardi izenačijo.

Konec leta 2018 je bil sicer Wietersdorfer Alpacem 74,52-odstotni lastnik podjetja Salonit Anhovo, 25 odstotkov delnic je imel v rokah italijanski Buzzi Unicem, 0,48 odstotka pa mali delničarji, je razvidno s spletne strani Salonita.

---