108 vinogradnikov za bolečo zeleno trgatev

Vlogo za zeleno trgatev, ki pomeni popolno odstranitev grozdja v vinogradu, je do 30. junija vložilo 108 vinogradnikov na Primorskem za skupaj 125 hektarjev vinogradniških površin. Gre za skrajni ukrep zaradi viškov oziroma neprodanih zalog vina. Prijavitelji na odobritev vlog še čakajo. Več kot tretjina vseh vlog prihaja s Primorske.

NOVA GORICA > Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica (KGZ) je na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja do 30. junija, ko se je iztekel rok prijav, prispelo 296 vlog za zeleno trgatev, za skupno 328 hektarjev vinogradov. Kot je pojasnila Mojca Mavrič Štrukelj,specialistka za vinogradništvo pri KGZ, je prišlo kar 108 vlog za zeleno trgatev za skupno 125 hektarjev vinogradniških površin iz vinorodne dežele Primorske, kar pomeni 38 odstotkov vseh oddanih vlog. To ni malo, presega pričakovanja in je pravzaprav presenečenje.

Natančnih podatkov o številu vlog v posameznem vinorodnem okolišu na Primorskem na KGZ še nimajo, po predvidevanjih pa jih je bilo največ v Vipavski dolini. Na Primorskem je sicer 42 odstotkov vseh slovenskih vinogradov.

38 odstotkov vseh vlog za zeleno trgatev je bilo oddanih na Primorskem

Oddana vloga še ne pomeni zelene trgatve

“Vprašanje je, ali so vse vloge upravičene, saj govorimo za zdaj o oddanih in ne tudi odobrenih vlogah. Prav možno je tudi, da si bodo nekateri, ki so vlogo oddali, premislili in ne bodo šli v zeleno trgatev. Mislim, da bo v končni fazi tega vendarle manj,” je pojasnila specialistka za vinogradništvo.

Zeleno trgatev je treba izpeljati do 10. avgusta.

Osnovni pogoj za oddajo vloge za zeleno trgatev je bil, da je vinogradnik v letu 2019 pridelal vsaj 5000 kilogramov grozdja. Poleg tega je treba zeleno trgatev izvesti na vsaj desetih odstotkih vseh vinogradov, ki jih posamezni vinogradnik obdeluje. Če je lani pridelal tudi kaj vina, pa je pogoj še, da je imel nekaj zalog. Zeleni trgatvi namenjen vinograd mora biti v celoti “zeleno potrgan”, kar pomeni, da mora biti grozdje v njem v celoti odstranjeno.

Ukrep v skrajni sili

“Zelena trgatev je nekaj, kar nobenemu vinogradniku, vinarju ali vinogradniškemu strokovnjaku ni ljubo, ker to pomeni odpoved pridelku, ki bi lahko bil dober. Gre za izhod v skrajni sili, če se res pojavijo viški oziroma ni odkupovalca,” je pojasnila Mojca Mavrič Štrukelj. Dodala je tudi, da so se za to načeloma odločili zlasti tisti, ki nimajo nekega zanesljivega odkupovalca, ki nimajo večletnih pogodb z zadrugami, pa kakšen vinar, ki mu gre prodaja nekoliko slabše. V takih primerih je to tudi za KGZ sprejemljivo kot skrajni ukrep.

“V primeru zelene trgatve pomeni podpora države slabih 2000 evrov na hektar. Že pri pridelku osem ton bi pri ceni 25 centov za kilogram grozdja, ki je skrajno nizka, vinogradnik prišel do te cene,“ je še pojasnila sogovornica in dodala, da je osem ton grozdja na hektar na Primorskem povprečje. Pri tistih, ki bodo prejeli odobrene vloge, mora biti zelena trgatev izvedena do 10. avgusta.

Zelena trgatev je kot abortus pri ljudeh

Eden od vinogradnikov iz Vipavske doline, ki je oddal vlogo za zeleno trgatev, a se ni želel izpostaviti z imenom in priimkom, je povedal, da se je za to odločil, ker so odkupne cene za nekatere sorte tako nizke, da se mu ob tej ponudbi države trganje ne izplača.

“Letošnji vinski letnik ne bo prodan v celoti. To je enkrat ena. V slovenski Istri ne odobravamo zelene trgatve. To je škoda. To je podobno kot abortus pri ljudeh,“ je povedala Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre. Meni, da iz kroga članov društva niso prišle vloge za zeleno trgatev. Dodala je še, da so bolj naravnani k redčenju in manjšim obremenitvam trsov.

“Na kmetiji Mahnič nam bo ostalo 70 odstotkov letnika 2019, a se 'niti pod razno' ne bi odločili za ukrep, kot je zelena trgatev,” je poudarila. Veliko bolj bi si želela, da bi država namesto takih ukrepov prepovedala uvoz cenenih in slabih vin iz tujine ter tako omogočila vinogradnikom prodati ves pridelek.

Napoveduje se dobra letina grozdja

Razmere v primorskih vinogradih so sicer dobre. Vreme je vinogradnikom za zdaj naklonjeno. Zdravstveno stanje grozdja je v redu, kaže, da ga bo tudi veliko, tako da se napoveduje dobra letina.

“Mislim, da pri odkupu grozdja jeseni zaradi neprodanih zalog ne bi smelo biti težav, saj je država s temi ukrepi že nekaj naredila,” je še povedala Mojca Mavrič Štrukelj in pojasnila, da sta poleg zelene trgatve med predlaganimi ukrepi za pomoč vinogradnikom in vinarjem tudi krizna destilacija vina in krizno skladiščenje vina, a ta dva ukrepa še nista potrjena.

Po podatkih KGZ je zadnja zelena trgatev na Primorskem potekala v letih 2009 in 2010 v Vipavski dolini.

---