Vsi bi morali poznati znake demence

Demenca je vse pogostejša bolezen sodobnega časa, ki se pojavi potiho, znaki niso jasni in zlahka prepoznavni. Okolica in bližnji bolezen opazijo šele, ko močneje izbruhne in preide v Alzheimerjevo bolezen.

Svojci, ki so ves čas skupaj, pogosto teže prepoznajo prve 
opozorilne znake demence in nanje dolgo niso pozorni.
Svojci, ki so ves čas skupaj, pogosto teže prepoznajo prve opozorilne znake demence in nanje dolgo niso pozorni.  

Na demenco in njene znake so pred dnevi strokovnjaki opozorili ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. septembru.

Z ozaveščanjem nad nevednost

Obeleževanje tega dne ima med drugim za cilj javnost seznanjati s to težko in zahrbtno boleznijo, ki je še vedno preslabo razpoznavna in ljudje o njej premalo vedo.

33.000

Slovencev ima po epidemioloških ocenah demenco

10,000.000

Evropejcev ima demenco

47,000.000

ljudi na svetu je dementnih

Splošno znano pa je že, da gre za bolezen, pri kateri spomin vztrajno in hitro peša, hkrati je človek vse manj sposoben skrbeti sam zase in postane v zadnji fazi bolezni povsem odvisen od drugih ter je le še podoben rastlini.

Zato strokovnjaki državo pozivajo, naj čim prej poskrbi za sistemske ukrepe, nujne za učinkovito soočanje s to boleznijo. Bolezen je najpogostejša med starostniki, a napada tudi mlajše ter ne izbira po spolu. Letošnji svetovni dan zaznamuje poziv Spregovorimo o demenci. V Sloveniji so ga dopolnili Spregovorimo o demenci na glas.

O Alzheimerjevi bolezni

Posledica daljšanja življenjske dobe zadnja desetletja je med drugim porast števila obolelih za Alzheimerjevo bolezen. Gre za kronično napredujočo možgansko bolezen. Razvija se več let počasi in enakomerno, tako da okolica dolgo ne prepozna stanja posameznika. Alzheimerjeva bolezen tvori dve tretjini vseh demenc in zelo prizadene bolnika, njegove svojce in širšo družbo. Zdravstveno stanje se slabša, prav tako kakovost življenja bolnika in svojcev. Zdravila še ni, z ustreznim zgodnjim zdravljenjem pa je mogoče upočasniti napredovanje bolezni.

Pozorni na prve znake bolezni

Predsednica združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec poudarja, da se bolezni še drži stigma, bolnik in njegova družina živijo izolirano. Prve znake bolezni je težko prepoznati, zato moramo biti nanje pozorni, saj je izjemno pomembna čim prejšnja diagnoza in zdravljenje.

Med prve znake sodijo postopna izguba spomina, težave pri govoru oziroma iskanje pravih besed, osebnostne in vedenjske motnje. Intelektualne funkcije upadejo, bolnik ni zmožen presoje in organizacije. Ima težave pri vsakodnevnih opravilih ter pri krajevni in časovni orientaciji, izgublja stvari, se zapira vase in izogiba družbi, nenehno ponavlja ena in ista vprašanja.

Več kot 90 odstotkov obolelih živi doma. Za ustrezen odnos do bolnika, ki včasih ne more najti poti domov in ne zna povedati niti osnovnih informacij, je po opozorilu predstavnikov Spominčice nujna pomoč celotne soseske. Zato morajo tudi sosedje vedeti, da je posameznik dementen in kaj je za bolezen značilno.

Država bi morala po oceni Spominčice poskrbeti za sistemske ukrepe, kamor sodi sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi. Zagotoviti bi morala dovolj postelj v domovih za starejše in ustrezne oddelke, kjer bi skrbeli za te obolele. Žal država premalo vlaga v domove za starostnike.

Po uvedbi mehanizmov za zgodnjo diagnostiko je dandanes vsaj tretjina bolnikov, ki jih začnejo zdravniki obravnavati, v zgodnji fazi bolezni, omenja Zvezdan Pirtošek z ljubljanske nevrološke klinike. Slovenija uspešno sodeluje tudi v evropskih projektih in ima tesne stike z najboljšimi centri za obravnavo demence. Vendar jo čaka še veliko nalog, med njimi izdelava mreže tako imenovanih spominskih klinik, na katerih bodo na voljo vse potrebne informacije.

Kmalu novo zdravilo

Pravkar poteka posebna mednarodna raziskava, v kateri skušajo najti učinkovitejša zdravila. V njej sodelujejo slovenski strokovnjaki. Izidi so ugodni, zato si obetajo, da bodo lahko kmalu začeli izdelovati zdravilo zoper demenco. Tega doslej še ni, bolezen zdravijo le z zdravili, ki jo upočasnjujejo, je pa ne odpravijo.

V Sloveniji je usposobljenih 160 točk za demenco, kjer pomagajo tem bolnikom, ko se ne znajdejo in potrebujejo pomoč.

Po epidemiološki oceni ima pri nas demenco 33.000 ljudi. Po svetu in pri nas je uradno diagnosticiran šele vsak četrti oboleli.


Najbolj brano