V desetih letih vse večji odziv na vabilo

Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesu in danki. Ključno je njegovo zgodnje odkrivanje. Vsako leto za tem rakom zboli 1400 prebivalcev Slovenije, več kot 700 jih umre. Da bi bolezen odkrili in zdravili čim prej, že deset let poteka načrtno odkrivanje s pomočjo presejalnega programa Svit.







Faze razvoja raka na črevesju Foto: IVZ, brošura Svita
Faze razvoja raka na črevesju Foto: IVZ, brošura Svita

Deseto obletnico delovanja beleži preventivni presejalni program Svit pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V tem času so raka odkrili pri več kot 2800 obolelih, pri katerih se znaki bolezni še niso pojavili, je pa zato v tej fazi zdravljenje bolj učinkovito. Del načrtnega presejanja in odkrivanja tovrstnih predrakavih sprememb in raka je pri nekaterih še napotitev na kolonoskopijo. Med njo zdravniki že ob pregledu odstranijo vse predrakave spremembe. Zaradi Svita se je pri nas zmanjšala obolevnost za tem rakom, saj je bila pojavnost pred tem v porastu.

Eden redkih rakov, ki ga lahko preprečimo

Boju s to vrsto raka je namenjen mesec marec. V Sloveniji za njim vsako leto zboli 1400 ljudi, več kot 700 jih umre.

O programu Svit

Svit je od leta 2009 namenjen prebivalcem od 50. do 74. leta starosti z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Cilj je pravočasno odkriti predrakave spremembe ter raka na debelem črevesu in danki. Sodelovanje je brezplačno, stroške plača ZZZS. Informacije o programu so na voljo v Svitovi kontaktni točki (vsak zdravstveni dom), na telefonski številki 01/620-45-21 in na spletu www.program-svit.si.

Gre za eno redkih oblik raka, ki jo je mogoče preprečiti s presejanjem in zgodnjim odkrivanjem. Zato Svit že pri zdravih odraslih išče znake morebitnih bolezenskih sprememb s preprostim testom blata, kjer iščejo sledi prikrite krvavitve. Tiste, pri katerih jih odkrijejo, napotijo na kolonoskopijo, kjer ugotovijo vzrok zanje.

Cilj programa je med zdravimi (in na videz zdravimi) odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz že nastalih sprememb na steni črevesa razvil rak. Odkrivajo tudi že začetne oblike raka in te spremembe odstranijo. Zgodaj odkritega raka uspešno zdravijo, z odkritjem predrakavih sprememb pa ga lahko preprečijo.

Odziv na Svit

Lani so k sodelovanju povabili 309.000 prebivalcev, odzvalo se jih je 64,6 odstotka, kar je največ doslej. Cilj je 70-odstotni odziv. V vseh zdravstvenih regijah je bil lani odziv več kot 61-odstoten. Najvišji je na Goriškem in v krajnski regiji, najnižji na južnem Primorskem. Ves čas se povsod moški deset odstotkov slabše odzivajo kot ženske.

Uspehi programa Svit

Do uvedbe programa Svit je število novih primerov raka na debelem črevesu in danki naraščalo in le peščico so ga odkrili v zgodnji fazi, ko je še velika možnost za preživetje. “Svit je bil leta 2009 odziv na zaskrbljujočo incidenco in umrljivost zaradi tega raka. Uspehi so nastali že prva leta programa,” poudarja Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje v zdravstvenem ministrstvu.

Pojav tega raka se je med vsemi vrstami raka od leta 2008 zmanjšal za 22 odstotkov, stopnja preživetja teh bolnikov pa že presega povprečje EU. Leta 2015 so odkrili skoraj 400 primerov manj tega raka kot leta 2010. S Svitom so doslej odkrili dve tretjini primerov raka na debelem črevesu in danki v zgodnji fazi, ko ni potrebno dodatno onkološko zdravljenje.

1400 Slovencev na leto zboli za rakom na debelem črevesu in danki, 700 ljudi vsako leto zaradi tega umre.

“Zahteve po kakovosti pri kolonoskopijah v Svitu, enoten način zapisovanja ugotovitev pri preiskavi ter usklajeno obveščanja pacienta in izbranega osebnega zdravnika so izboljšali kakovost vseh kolonoskopij v Sloveniji,” ugotavlja gastroentereolog prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo v ljubljanskem klinmičnem centru.

Za Svit so doslej opravili približno 84.000 kolonoskopij, hkrati so odstranili 23.800 napredovalih predrakavih sprememb in zelo zmanjšali možnost, da bi iz njih nastal rak. “Odstranjevanje tudi večjih najdb v črevesu z endoskopsko metodo pacientu prihrani operacijo in dolgotrajno okrevanje,” omenja Štabuc in dodaja: “Kadar pa na prvi kolonoskopiji ne odkrijemo sprememb, je oseba čez približno pet let spet povabljena v Svit, na test krvi v blatu.”

Od leta 2018 najbolj usposobljeni specialisti, ki izvajajo kolonoskopijo, opravljajo tudi zahtevnejše posege. Odstranjujejo tudi velike tvorbe, ki jih stroka še priporoča po endoskopski metodi.

Vsi vzorci, odvzeti med kolonoskopijo, gredo na histopatološko preiskavo, od katere je odvisno nadaljnje zdravljenje bolnika. Za Svit o tem presoja multidisciplinarni konzilij (na leto 200 primerov). Na histopatološko diagnozo v Svitu je treba čakati v več kot 90 odstotkih primerov le tri dni.


Najbolj brano