Tihi ubijalec, za katerega mnogi ne vedo
Zdravje
21. 05. 2019, 06.00
, posodobljeno: 01. 07. 2019, 17.02
Povišan krvni tlak (hipertenzija), za katerega mnogi ne vedo, da ga imajo, lahko povzroči nastanek številnih srčno-žilnih bolezni in obolenj ledvic, celo prezgodnjo smrt. Na to v maju opozarja široka svetovna akcija ozaveščanja o nevarnostih hipertenzije. V Sloveniji so strokovnjaki združili moči v akciji Mesec meritev maj 2019.
Krvni tlak je treba redno meriti in preverjati, kadar je povišan, pa
zdraviti in obvladovati.
Ozaveščanje o hipertenziji sicer nenehno poteka v ambulantah družinskih zdravnikov in nekaterih specialistov, ki bolnikom med pregledom preverjajo tudi krvni tlak. Minula sobota, 17. maja, pa je bila v znamenju svetovnega dneva hipertenzije. Ta mesec v Sloveniji poteka tudi akcija Mesec meritev maj 2019.
Mesec meritev in Za kaj ti bije srce?
Hipertenzijo lahko preprečimo s preventivnimi ukrepi, z rednim preverjanjem tlaka, zdravim načinom življenja in ko se pojavi, s primernim zdravljenjem. Na voljo so kakovostna zdravila.
130/80 mm Hg je strokovno opredeljen ciljni krvni tlak za večino bolnikov s hipertenzijo.
Visok krvni tlak je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni in bolezni ledvic. Gre za težke bolezni, ki botrujejo tudi prezgodnjim smrtim. V sklopu ozaveščanja poteka tudi pri nas poleg brezplačnih meritev krvnega tlaka projekt ozaveščanja Za kaj ti bije srce?
Pod okriljem Mednarodnega združenja za hipertenzijo in Svetovne lige za hipertenzijo sodeluje Slovenija v globalni akciji Mesec meritev maj, ko želijo tlak brezplačno izmeriti čim več ljudem. Ob lanskih meritvah so krvni tlak izmerili 5000 Slovencem. Nad akcijo bdijo Združenje za hipertenzijo, Združenje zdravnikov družinske medicine, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Lekarniška zbornica Slovenije.
1,8 milijarde ljudi na svetu živi s hipertenzijo.
Akcija Meseca meritev maj 2019 obsega meritev v vseh slovenskih zdravstvenih ustanovah in lekarnah. Letos jo spremlja projekt Za kaj ti bije srce? Ta nagovarja široko javnost in jo seznanja s pomenom poznavanja vrednosti krvnega tlaka. Ljudi spodbuja, naj si sami doma redno merijo krvni tlak. Na voljo so dodatne informacije, nasveti strokovnjakov in seznanjanje s preventivnimi ukrepi za ohranjanje zdravja in srca. Podatki so dostopni na spletu www.zakajtibijesrce.si.
O hipertenziji
Zvišan krvni tlak je kronična bolezen, ki povzroči približno 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva zdravniki ocenjujejo, da se bo število žrtev povečevalo.
V hrani skrita sol
Dr. Urška Blaznik iz NIJZ opozarja na sol, skrito v mnogih živilih. Raziskave navajajo, da največ soli vsebujejo kruh in pekovsko pecivo (nekateri kruhi, žemlje, sirove štručke, slaniki …), mesni izdelki (salame, suho meso, klobase, hrenovke …), siri in vložena zelenjava. Obroki, ki jih pojemo izven doma, vsebujejo do petkrat več soli od še primerne količine na dan. Pri nakupu izdelkov v trgovini na embalaži preverite vsebnost soli. Izogibajte se prekajenega mesa, mesnih izdelkov, že pripravljenih jedi in prigrizkov.
Zvišan krvni tlak ima že vsak četrti Zemljan, v Sloveniji že skoraj vsak drugi odrasel. V Sloveniji doživi možgansko kap več kot 4000 ljudi na leto, med njimi jih približno polovica umre. Srčni infarkt prizadene 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
Vzrok hipertenzije je pri večini težko odkriti. Dejavniki za razvoj so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkohola, prepičla telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu, kajenje.
Večina obolelih se ne zaveda nevarnosti hipertenzije. A tudi med tistimi, ki se jih, vsaj polovica ne spremeni škodljivih navad in načina življenja. Zato akcija ozaveščanja spodbuja ljudi k merjenju tlaka, krepi zavedanje o njegovih nevarnostih in zavzetost za zdravljenje.
Doc. dr. Jana Brguljan Hitij s kliničnega oddelka za hipertenzijo Interne klinike ljubljanskega kliničnega centra (UKC) in predsednica Združenje za arterijsko hipertenzijo poudarja: “Glede na lani uveljavljene nove smernice za zdravljenje hipertenzije ostaja meja med hipertenzijo in normotenzijo 140/90 mm Hg, ciljni krvni tlak pa je za večino bolnikov zdaj 130/80 mm Hg. Zdravljenje je individualno, ciljni krvni tlak želimo čim prej doseči.” S pomočjo predpisanih kakovostnih zdravil je bolezen mogoče obdrzdati, a jo morajo pravočasno odkriti.
Mag. Primož Dolenc z iste klinike in združenja opozarja, da zvišan krvni tlak za dvakrat do trikrat poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap in zakrivi tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov. “Zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca je tudi vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja.”
Da je hipertenzija že velik javno zdravstveni problem, izpostavlja prof. dr. Marija Petek Šter, specialistka družinske medicine iz Združenja zdravnikov družinske medicine. “Večina bolnikov ima nezapleteno bolezen in jih zdravimo timsko, vključene so diplomirane medicinske sestre, ključne pri prepoznavi bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki sodeluje pri zdravstveni vzgoji in usposabljanju bolnikov živeti s hiprtenzijo. Zdravila so doživljenjska, nujno pa mora spremeniti slog življenja,” opozarja.
Mag. farm. Ivanka Brus, nacionalna koordinatorica Programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji pri Lekarniški zbornici Slovenije omenja, da vrsta aktivnosti poteka tudi v večini lekarn, tudi v sklopu programa Farmacevtske skrbi pri hipertenziji.