Prihaja čas pogostih virusnih okužb

Prehod v jesen pogosto spremljajo prehladi, že dalj časa razsajajo tudi virusne okužbe prebavil. Nekateri ljudje sicer prisegajo, da se ob prvem mrazu ne kaže takoj toplo obleči, a prav to lahko sproži prehlad. Ta je sicer pogostejši pozno jeseni in pozimi, a ga lahko staknemo kadarkoli. Zdravniki menijo, da je prehlad treba preprečiti in zdraviti.

Pokašljevanje, kihanje, pekoče grlo so prvi znaki prehlada, ki se 
lahko pojavi v kateremkoli delu leta.   Foto: BKK
Pokašljevanje, kihanje, pekoče grlo so prvi znaki prehlada, ki se lahko pojavi v kateremkoli delu leta.  Foto: BKK

Prehlad sodi med sezonska obolenja v hladnejšem delu leta, ko se bolj zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se virusi hitreje širijo. Sproži ga lahko že večja ohladitev, saj je v mrazu nosna sluznica bolj suha in dovzetnejša za virusne okužbe.

Virusi že krožijo

Zdravniki so že ves avgust zaznavali porast virusnih okužb prebavil in dihal. Pri nekaterih je šlo tudi za težje oblike obolenj.

200 virusov so že potrdili za povzročitelje prehlada.

“Že avgusta so se pojavljali bolniki s prebavnimi motnjami, vmes so bili tudi težji primeri prehlada,” pritrjuje specialistka splošne medicine in strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma Ljubica Kolander Bizjak. “Vendar to ni nikakršna posebnost, vsako leto je približno enako število takšnih obolenj že ob koncu poletja in na prehodu v jesen. Ker imajo nekateri hujšo obliko teh težav in so tudi kužni, jim svetujemo, naj ostanejo doma, dokler se ne pozdravijo. Gre namreč za virusna obolenja, ki se hitro širijo, zato moramo vsi okrepiti tudi higieno rok, saj se te okužbe zlahka širijo!”

Več kot 200 virusov

Prehlad se lahko pojavi tudi poleti in je najpogosteje posledica pretiravanja ohlajevanja zraka s klimatskimi napravami. V vročini se namreč obilno potimo in prepoteni vstopamo v pretirano hladne trgovine, banke, pisarne, avtobuse, avtomobile, stanovanja ...

Ljubica Kolander Bizjak

zdravnica, specialistka splošne medicine

“Gre za virusna obolenja, ki se hitro širijo, zato naj vsi pazijo tudi na higieno rok. Te okužbe se namreč zlahka širijo!”

Prehlad povzroča več kot 200 različnih virusov, ki napadajo zlasti zgornje dihalne poti. Najpogosteje gre za okužbe sluznic žrela, nosu in obnosnih votlin. Največ virusov sodi med rinoviruse, ki zakrivijo od 30 do 50 odstotkov vseh prehladov pri odraslih. Virusi se nenehno spreminjajo (mutirajo) in nastajajo novi podtipi. Nanje nikoli ne uspemo postati povsem odporni. Zato lahko za prehladom zbolimo večkrat na leto.

Statistika navaja, da za prehladom najpogosteje zbolijo otroci - majhni v povprečju do 8-krat na leto, 12-letniki dvakrat. Pogosteje obolevajo tudi mlajše ženske.

Kako prehlad zdraviti

Prehlad je lahko blažji ali težji. Včasih je tako silovit, da ga zamenjujemo z gripo. Ko virus prehlada pride v sluznice nosu, žrela in obnosnih sinusov, se začne razmnoževati, kar sproži odziv obrambnega sistema organizma. To se izraža kot pekoče bolečine v žrelu, boleče požiranje, zamašen nos in izcedek ter kašelj. Pojavijo se utrujenost in zmerno povišana telesna temperatura.

Znaki običajno nastopijo dva do tri dni po okužbi, prehlad traja od sedem do deset dni. Običajno okuženi ni toliko oslabel, da bi obležal in skuša delati, tako pa okužuje okolico. Kadar je prehlad silovit, ga spremljajo močan glavobol, bolečine in povišana telesna temperatura, kar človeka priklene na posteljo. Znaki so sprva podobni blažjemu prehladu, nato pa nastopijo dokaj povišana telesna temperatura, silovit kašelj in oslabelost.

Za preprečevanje prehlada zdravniki priporočajo zdravo prehrano z veliko sadja in zelenjave, redno gibanje na svežem zraku in dovolj spanja. Odsvetujejo tudi alkohol, kajenje in stres. Raziskave potrjujejo, da so ljudje, izpostavljeni psihičnemu stresu, dovzetnejši za prehlad.

Za preprečevanje okužbe je pomembna higiena, zlasti redno umivanje rok. “In to ne le po vsaki uporabi sanitarij, tudi po obisku trgovine in drugih javnih prostorov, po stiku z obolelimi (nega prehlajenega otroka) in po vsakem prijemanju predmetov za skupno uporabo - kljuk, stikal, ograj ...” našteva Kolander Bizjakova.

Zdravila zoper prehlad ni, so pa tista za lajšanje bolezni. Antibiotiki virusov prehlada ne uničujejo. Predpišejo jih le, ko se dodatno zaplete in se pojavijo še bakterijske okužbe (vneti sinusi, bronhitis, pljučnica).


Najbolj brano