Prej kot raka odkrijejo, laže ga je zdraviti

Prvi teden marca je Teden boja proti raku, ki z geslom “Evropski kodeks = manj raka” sporoča, da bi morali vsi ljudje svoj življenjski slog naravnati tako, da bi spoštovali vsa koristna priporočila o zdravem življenju na vseh ravneh, kar pripomore k preprečevanju nastanka rakavih bolezni. Pri nas pri moških prednjači rak na prostati, pri ženskah pa rak na dojki.

Najpogostejši rak pri moških je rak na prostati (na fotografiji operacija prostate), pri ženskah pa rak na dojki.
Najpogostejši rak pri moških je rak na prostati (na fotografiji operacija prostate), pri ženskah pa rak na dojki. 

Teden boja proti raku spremljajo predavanja za ozaveščanje in spodbujanje ljudi k zdravemu življenju na vseh ravneh. Pripravljajo jih območni odbori Zveze društev za boj proti raku, tudi na Primorskem. Znana je tudi obširna analiza uspešnosti nacionalnih programov presejanja za raka - Dore, Zore in Svita. Gre za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb pri raku na dojki, materničnem vratu ter raku na debelem črevesu in danki.

O problemu raka v Sloveniji, uspešnosti odkrivanja teh bolezni in priporočilih za zdravo življenje smo se pogovarjali z zdravnikoma dr. Majo Primic Žakelj, predsednico Zveze slovenskih društev za boj proti raku, in prof. dr. Brankom Zakotnikom, koordinatorjem Državnega programa obvladovanja raka 2017-2021.

Rak v Sloveniji

Podatki Registra raka RS kažejo, da zadnja leta zboli za rakom več kot 14.000 Slovenk in Slovencev, blizu 8000 moških in več kot 6000 žensk. Umre jih več kot 6000, približno 3500 moških in 2700 žensk. V Sloveniji živi več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Ocenjujejo, da je leta 2018 zbolelo 15.300 ljudi - 8764 moških in 6793 žensk.

Široka paleta priporočil

Maja Primic Žakelj opozarja: “Tokrat teden boja proti raku posebej izpostavlja vse nasvete Evropskega kodeksa proti raku in nosi geslo Evropski kodeks = manj raka. To opozarja, da je za uspešno obvladovanje raka treba upoštevati prav vsa priporočila kodeksa, ne le tista o zdravem življenjskem slogu.”

61 % manj raka na materničnem vratu je bilo leta 2017 v primerjavi z 2003, ko so vpeljali presejalni program Zora.

Pomembni so tako še omejitev sončenja, zračenje prostorov, izogibanje nevarnim snovem na delovnem mestu in doma. Ženske naj bi dojile čim dlje, saj bi se tako izognile hormonskemu zdravljenju težav v menopavzi. “Starši pa naj poskrbijo, da bodo otroci cepljeni proti HBV in HPV. Za čim prejšnje odkritje morebitne bolezni je zelo pomembna udeležba v presejalnih programih Zora, Dora in Svit.”

Rak narašča s staranjem

20 % manj raka na debelem črevesu in danki na leto je po zaslugi programa Svit.

Zaskrbljujoči so podatki o porastu rakavih obolenj. K temu pripomorejo vse zgodnejše in načrtno odkrivanje, kar omogočajo tudi nacionalni presejalni programi, hkrati še daljšanje življenjske dobe.

Mnoge rakave bolezni izbruhnejo šele pri starejših in ostarelih, omenja Primic Žakljeva. “Več kot 60 odstotkov na novo obolelih je starejših od 65 let. Med moškimi je najpogostejši rak na prostati, pri ženskah rak na dojki. Tako imenovano petletno obdobje preživetja zbolelih med letoma 2011 in 2015 je bilo že višje od 57 odstotkov, kar je spodbudno.” Prof. dr. Branko Zakotnik izpostavlja podatke Registra raka RS za leto 2015, ki razkrivajo, da je bil pri moških na prvem mestu rak na prostati (20 odstotkov vseh vrst odkritega raka pri moških), sledijo rak na koži (brez melanoma), na pljučih ter na debelem črevesu in danki. Pri ženskah petino vseh vrst raka zavzema rak na dojki, sledijo nemelanomski kožni rak, rak na debelem črevesu in danki ter rak na pljučih.

Primorska v povprečju

Podatki za območje Primorske v letu 2015 (Register zaradi zbiranja in obdelave podatkov analize objavi s časovnim zamikom) so podobni kot za celotno Slovenijo.

“Obdelava podatkov je v celoti in celostno standardizirana. Statistično prilagodimo podatke tako, da je v vseh regijah enaka starostna struktura prebivalcev, s čimer odstranimo posledice različne starostne strukture (v regijah z več starejšimi je namreč že zato več raka). Primorska sodi med regije, kjer je ogroženost z rakom pri obeh spolih nižja od slovenskega povprečja oziroma v njem,” ocenjuje Zakotnik.

Med primorskimi moškimi so najpogostejši rak na prostati, koži (brez melanoma) in pljučih, med ženskami pa rak na dojki, koži ter debelem črevesu in danki. Izpostavlja še: “Je pa v obalno-kraški regiji delež raka na trebušni slinavki večji kot v celotni Sloveniji!”

Uspehi presejanja

Najnovejši podatki potrjujejo pomemben vpliv presejalnih programov Zora, Dora in Svit. V programu Zora se je obolevnost za rakom na materničnem vratu od leta 2003, ko so ga vpeljali, do leta 2017 zmanjšala za kar 61 odstotkov. “Torej za skoraj 130 na novo odkritih primerov na leto manj,” opozarja Zakotnik. Podatki o umrljivosti med letoma 2011 in 2017 pri ženskah, zajetih v Zoro, znašajo osem odstotkov. Med ženskami, ki se vabilu Zore niso odzvale in so jim tega raka diagnosticirali po naključju, je bila umrljivost v tem času kar 36-odstotna.

Uspešen je tudi Svit za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. “Ta vrsta raka je bila v preteklosti pri nas najpogostejša, po uvedbi Svita leta 2009 ni več. Od leta 2010 do leta 2015 se je število primerov tega raka vsako leto zmanjšalo za 20 odstotkov (skoraj 400 primerov). Med tistimi, ki niso sodelovali v Svitu, je v obdobju 2011-2015 v petih letih (ob ugotovljeni diagnozi) umrlo kar 43 odstotkov obolelih. Med onimi, ki so sodelovali v Svitu, je stopnja umrljivosti štirikrat nižja (dvanajst odstotna).”

Dora pokriva celotno Slovenijo. “Z njo sicer obolevnosti ne moremo zmanjšati, lahko pa vplivamo na preživetje in stopnjo umrljivosti,” poudarja Zakotnik. “V obdobju 2011-2015 je v petih letih od določitve diagnoze med ženskami, zajetimi v Dori, za tem rakom umrl manj kot odstotek bolnic. Pri tistih, ki niso sodelovale v Dori in so jim raka odkrili po naključju, je stopnja smrti enajstodstotna.”


Najbolj brano