Podlost brez primere

V Istri odmeva vest, da neznanec v okolici Prad pri Kopru psom in mačkam nastavlja vabe s strupom - klobase, v njih pa je rdeča strupena snov. Če bi živali vabe pojedle, bi zagotovo poginile. Ljudje se osupli zgražajo.

S tem so že seznanjeni pristojni organi, ki so začeli zbirati obvestila. Zbirajo tudi druge podatke, da bi storilca izsledili, saj je takšno početje nevarno tako za živali kot tudi za ljudi.

Dejanje zbuja splošno zgražanje in obsojanje. Mnogi so presenečeni nad tolikšno krutostjo, s katero se je podli storilec tako zlobno spravil na hišne ljubljenčke na tem območju. Hkrati gre tudi za kršenje določb zakona o zaščiti živali. Ta zakon opredeljuje vsestransko odgovornost ljudi in natančno določa, kdo, kdaj in kako je odgovoren za zaščito živali.

Predpis opredeljuje pravila za dobro ravnanje z živalmi in tudi, kaj vse se šteje za mučenje živali. Podrobno navaja, katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani. Prav tako predpisuje pogoje, nujne za zaščito živali pri reji, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov, zakolu in usmrtitvi ter še vrsto drugih vprašanj.

Za zaščito živali so dolžne skrbeti pravne in fizične osebe, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali. Zakon navaja, da so to med drugim skrbniki živali, lokalne skupnosti in država, vrsta strokovnih ustanov in organizacij ter društev.

Določbe zakona opredeljujejo tudi, kaj vse velja za mučenje živali. Tako zakon navaja, da je to vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče oziroma ponavljajoče se trpljenje, ali pa dejanje škodi njenemu zdravju. Gre tudi za nepotrebno ali neprimerno usmrtitev živali.

Prepoveduje zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje ter spolna zloraba živali. Prepovedano je tudi izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom, streljanje, obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem, nastavljanje pasti (izjema so tiste, ki jih strokovnjaki nastavljajo za iztrebljanje glodalcev) in zank. Posebej zakon prepoveduje še organiziranje borb živali, uporabo živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo, preobremenjevanje živali, onemogočanje potrebnega počitka, uporabo bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje in vse vrste preobremenjevanja. Zakon prepoveduje vzrejo in šolanje živali na način, ko to živali povzroča bolečine in škodi njenemu zdravju.

Posebej se zakon posveča tudi določbam, ki prepovedujejo preganjanje živali v naravnem ali urbanem okolju. Opredeljuje tudi, kdaj, kje in v kakšnih pogojih je dovoljen lov na živali. Opisuje in sankcionira še namerno trajno ali začasno zapustitev živali, krmljenje s snovjo, ki živali povzroča trpljenje, poškodbe ali smrt.

Zakon ureja tudi nadzor nad izvajanjem teh določil ter kazenske sankcije za kršitelje. Globa znaša od 2400 evrov do 84.000 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki usmrti žival v nasprotju s 26. členom tega zakona.

Lahko pa je dejanje, ki se nanaša na zadnji primer blizu Kopra, po Kazenskemu zakoniku RS, opredeljeno tudi za mučenje živali. 342. člen navaja, da kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev. Takšna kazen lahko torej doleti storilca, če ga bodo izsledili.

Upajmo, da bodo storilca zares čim prej odkrili in primerno kaznovali. Gre namreč za obsojanja vredno, skrajno podlo, zavrženo in nedopustno ravnanje.

---