Osteopat lahko bolniku prihrani operacijo

Osteopatska medicina je v večini Evrope del uradne, pri nas še ne. V zdravljenju sodeluje pri iskanju vzrokov bolečin, osteopati prispevajo k boljšim izidom zdravljenja in zato pogosto bolnika ni treba operirati. To vedo bodo v Ljubljani, pred srečanjem Evropske federacije in foruma osteopatov (EFFO), predstavili naši strokovni javnosti in odločevalcem.

 Jure Tušek navaja izkušnje iz tujine, ko lahko osteopatske metode 
zdravljenja bolnikom in zdravstvu  prihranijo težke drage operacije.   Foto: Jasna Arko
Jure Tušek navaja izkušnje iz tujine, ko lahko osteopatske metode zdravljenja bolnikom in zdravstvu prihranijo težke drage operacije.  Foto: Jasna Arko

V Sloveniji je že leta aktivno sicer maloštevilčno Društvo osteopatov Slovenije (DOS), del Evropske federacije in foruma osteopatov EFFO, ki konec tedna organizira letno srečanje federacije v Ljubljani. V četrtek pa bodo na okrogli mizi predstavili osteopatijo, njeno vlogo v zdravljenju in izkušnje dobrih praks v nekaterih evropskih državah, kjer so osteopati del zdravstvenih timov.

Zakonodaja na pol poti

Pri nas osteopatija še ni priznana kot del uradne medicine. Se pa slovenski bolniki - samoplačniki, k osteopatom zatekajo po pomoč zaradi bolečin zatem, ko jim specialisti posameznih strok uradne medicine teh niso uspeli odpraviti (bolečine v križu, vratu, hrbtu, sklepih na rokah in nogah, kronični glavoboli ...).

Koga zdravi osteopat?

Osteopatija je veda, ki izhaja iz zgradbe in delovanja človeškega organizma kot celote. K osteopatom prihajajo zlasti bolniki s težavami v gibalnem sistemu, z ožiljem in notranjimi organi, najpogosteje pa s hrbtenico.

“Predstavniki društev in organizacij osteopatov iz držav članic EU in širše se vsako leto zberemo na generalnem zasedanju EFFO, pregledamo delovanje združenja osteopatov, problematiko regulacije poklica - za to je zadolžena delovna skupina Evropske komisije, se seznanimo s spremembami za to namenjenih zakonodaj v posameznih članicah EU. Izdelamo načrt pomoči in strategijo priznavanja osteopatije v državah članicah EU, kjer osteopatija še ni priznana. Ena takšnih držav je tudi Slovenija,” našteva osteopat Jure Tušek iz Kopra, predsednik slovenskega društva osteopatov DOS in glavni organizator srečanja v Ljubljani.

Prav zato pripravljajo okroglo mizo za slovensko strokovno javnost in odločevalce v zdravstvu. Povabili so predstavnike zdravstvenega ministrstva, rehabilitacijskega inštituta URI Soča, zdravniške zbornice, združenja fizioterapevtov, strokovnjake s področja naravnega zdravljenja, člane Sekcija za manualno terapijo Združenja fizioterapevtov Slovenije, predstavnike Slovenskega inštituta za standardizacijo in člane Razširjenega strokovnega kolegija ministrstva za zdravje za fizioterapijo.

Včasih operacija ni več potrebna

Dobre prakse v tujini potrjujejo, da sodelovanje osteopatov v zdravstvenih timih lahko pri bolnikih prepreči težke trajne zaplete. Prav tako zaradi teh metod pogosto niso potrebne težke operacije.

Pri nas je zdaj osteopatija vključena v dva zakona - v šifrant zdravstvenih dejavnosti v okviru zakona o zdravstveni dejavnosti in v zakon o zdravilstvu. “Ker je stanje nedorečeno in si prizadevamo to dejavnost vključiti v spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, jo bomo z vseh plati, tudi s primeri dobre prakse, predstavili domači strokovni javnosti,” povzema sogovornik. Izpostavlja, da DOS v celoti podpira evropske standarde (EN 16686), katerih podpisnica je tudi Slovenija, in Smernice izobraževanja iz osteopatije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), zato bodo goste seznanili tudi s tema ključnima dokumentoma.

Na predstavitvi bodo sodelovali Marika Jevbratt, predsednica EFFO, Maurice Cheng iz Inštituta za osteopatijo v Veliki Britaniji (ta država ima najdaljšo tradicijo regulacije in vključenosti osteopatije v nacionalni zdravstveni sistem v Evropi), podpredsednica EFFO Hanna Tomasdottir s predstavitvijo regulacije osteopatije na Danskem (to se je zgodilo lani). Medicinsko vedo osteopatijo in samostojni poklic osteopata bo predstavil Jure Tušek, Nejc Mikič, podpredsednik DOS, pa stališča slovenskega društva o ureditvi osteopatije v Sloveniji.

Kaj dela osteopat?

Kronične bolečine v vratu, rokah, nogah, sklepih, hrbtenici slabšajo zdravje in počutje. Mnogo teh težav zdravniki lajšajo z zdravili, v sodobni medicini v Evropi in po svetu pa jih zdravijo zdravstveni delavci - osteopati, in to brez zdravil in naprav, le z rokami.

Ta veda - ki je vmesni člen med ortopedijo, drugimi specialnostmi in fizioterapijo - je prodrla k nam, a ta poklic še ni uradno registriran. Z njo se deloma v Ljubljani in zlasti v Kopru (zasebna ambulanta znotraj fizioterapevtske ordinacije Varmuž), ukvarja Jure Tušek, magister znanosti, diplomirani osteopat, hkrati tudi posturolog in specialist manualnih tehnik. V Milanu je zaključil podiplomski študij osteopatije in dosegel naziv magister. Študij osteopatije je najprej opravil v Padovi, podiplomskega v Milanu in je vpisan v italijanski register diplomiranih osteopatov. Ima nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic maserja in vse izpite iz zdravstvenih vsebin na zdravstvenem ministrstvu ter je pridobil zdravilsko licenco in lahko dela kot zdravilec - manualni terapevt, kraniosakralni terapevt.

Poklic osteopat in to delo imata v Evropi pomembno vlogo v uradni medicini. “Osteopat dela skupaj s pediatrom, fiziatrom, ortopedom, otorinolaringologom, po potrebi še z drugimi specialisti. Osteopatija ni alternativna medicina, je del uradne. Pri nas si prizadevamo za dokončno zakonsko ureditev.” pravi Tušek.

Dobre prakse v EU in svetu dokazujejo, da prihrani ostepatsko zdravljenje tudi stroške zdravstveni blagajni, saj lahko prepreči nastanek težkih trajnih zapletov. Zaradi teh metod zdravljenja odpadejo mnoge težke operacije.


Najbolj brano