Ostanite doma, (p)ostanite aktivni!
Zdravje
22. 04. 2020, 06.00
, posodobljeno: 18. 05. 2020, 18.23
Kako ohraniti zdravje v karanteni in se gibati? Odgovore niza poljudna spletna brošura Ostanite doma, (p)ostanite aktivni!, ki se ji bo ta teden pridružila še tiskana različica. Namenjena je ljudem vseh starosti, zlasti pa kroničnim bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi, hipertonikom, vsem s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, diabetikom in bolnikom z rakom.
Vaje niso težke in so primerne za vsakogar. Foto: ZRS Koper
Ostanite doma, (p)ostanite aktivni! je brošura z nasveti za vadbo doma in navodili ter vajami za bolnike z najbolj pogostimi kroničnimi boleznimi - s povišanim krvnim tlakom (hipertoniki), za ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), za diabetike tipa 2 in za rakave bolnike. Brošuro so pripravili Rado Pišot, Matej Kleva, Kaja Teraž, Armin Paravlić, Uroš Marušič, Saša Pišot in Boštjan Šimunič. Izdajatelji so koprsko Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS), Inštitut za kineziološke raziskave in Annales ZRS. Spletna izdaja je brezplačno že na voljo na www.zrs-kp.si/index.php/research-2/zalozba/monografije/ .
Naslovnica brošure v spletni in kmalu še v tiskani obliki
Telo hitro propada
Rado Pišot omenja, da je nedavna 14-dnevna študija, Inštitut za kineziološke raziskave jo je opravil v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, potrdila hiter propad mišic v strogem mirovanju. Izvajali so jo pri skupini, stari med 20 in 30 let ter od 55 do 65 let. Pri starejših je nastal devetodstotni upad volumna mišic (pri mlajših do šestodstotni), pri starejših j prišlo do skoraj 13-odstotnega upada mišične moči (pri mlajših sprememb ni bilo). Pri starejših je za 15,5 odstotka upadla aerobna zmožnost (pri mlajših za osem). Starejši si po 14-dnevni rehabilitaciji takoj po ležanju takrat še niso povsem opomogli.
Po besedah prof. dr. Rada Pišota, kineziologa in direktorja ZRS, so v ponedeljek spletno različico poslali domovom za ostarele, bolnišnicam, društvom upokojencev, društvom posameznih skupin bolnikov ... V pripravi je še tiskana različica v nakladi tisoč izvodov, ki jo bodo prav tako poslali tem naslovnikom.
Brošura kot vodnik in smerokaz
Po prepričanju Pišota bi morala biti skrb vsakega redna telesna aktivnost, ki krepi in ohranja celostno zdravje, tudi v karanteni.
Odpornost organizma je dokazano povezana s telesno aktivnostjo in ohranjanjem imunskega sistema ter kondicije. Vendar v vsakdanjiku ljudje raje posegajo po prehranskih dopolnilih za krepitev odpornosti, manj po rekreaciji. Številne raziskave so potrdile ugodne vplive aerobne vadbe (vzdržljivostnega treninga) in treninga moči (izboljšanje in povečanje mišične mase) na povečanje odpornosti in imunskega sistema. “Zato obstaja zdaj, ko je gibanje zaradi bolezni covid-19 še dodatno omejeno, velika nevarnost poslabšanja zdravja. Da bi zlasti starejše in kronične bolnike spodbudili in jih usmerili v vadbo, smo v IKARUS ZRS oblikovali to brošuro,” pravi sogovornik.
Pri vadbi je treba pomisliti tudi na vaje za ravnotežje.
Aktivnost ohranja pozitiven odnos do sebe in drugih
Brošuro je spodbudno ocenil Varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki poudarja, da je “zdravje dragocenost, zato ga negujte in proste trenutke v čim večji meri namenite tudi gibanju.” Zaradi epidemije smo prisiljeni ostati doma, a želi, da “nam ne zmanjka optimizma in potrpežljivosti, medsebojnega razumevanja, dostojanstva in v vseh pogledih pozitivnega odnosa do sočloveka. Ob hkratnem vlaganju v fizično in psihično kondicijo bo to zagotovo odlična popotnica za dneve, ko bomo lahko spet zaživeli bolj skupaj.”
Doc. dr. Mladen Gasparini, predstojnik oddelka za kirurgijo izolske bolnišnice, je izpostavil: “Morda nas je prav ta epidemija v kratkem času nazorno podučila, kako pomembno je, da vsakdo poskrbi za svoje zdravje tako, da ga po nepotrebnem ne izpostavlja škodljivim dejavnikom, v tem primeru okužbi z nevarnim virusom.”
V razvitem svetu je 80 odstotkov smrti posledica kroničnih nenalezljivih bolezni, med njimi so srčno-žilnih, raka, kronične bolezni pljuč in diabetesa. Nanje vpliva vrsta neugodnih dejavnikov, a se jih niti ne zavedamo. Vendar pa na katere lahko vplivamo z življenjskim slogom (nekajenje, opustitev alkohola, sprememba prehrane, telesna aktivnost). “Že dve uri in pol redne telesne vadbe na teden pomembno zmanjša tveganje za pojav srčnega infarkta, možganske kapi, sladkorne bolezni, debelosti in veliko rakavih bolezni,” izpostavlja in dodaja, da redna fizična aktivnost upočasni degenerativne spremembe na okostju in mišicah, preprečuje depresijo, anksioznost, nespečnost.
Glede brošure pravi, da je dragoceno branje za vse, ki morajo dneve preživljati zaprti doma in bi radi ohranili dobro zdravje ter preprečili zaplete, ki so posledica lenarjenja. “Posebna vrednost je usmerjenost k posebnim skupinam prebivalstva z nekoliko prilagojenim programom telesne vadbe.”