Nevarna pinijeva sprevodnica

Te dni se vrstijo vprašanja ljudi v zvezi z dokaj čudnimi gosenicami v parkih, po pločnikih, na zelenicah, ki lezejo v dolgih vrstah. Skrbi jih, ali so nevarne zlasti za majhne otroke in hišne ljubljenčke.

Srečanje z dolgo procesijo kosmatih živalic je za ljudi in štirinožce lahko nevarno, saj prihaja do poškodb ust (gobčka) in nezaščitenih delov telesa, ki povzročajo vnetja in razjede.

Gre za gosenice - pinijeve sprevodnice (Thaumetopoea pityocampa), gosenice metulja, ki se razvija in živi le na Primorskem, na območjih borovega gozda. Spomladi se v povečanem številu pojavljajo njihove značilno dolge verige.

Metulji imajo na prednjih krilih tri prečne temne proge, na zadnjih krilih pa črno pego. Na zadku so črno-rumene proge. Samci dosežejo velikost 40 milimetrov, samice do 32. Po oploditvi samica izleže 150 do 300 belih, svetlečih jajčec na borove iglice. Iz njih se po mesecu dni izležejo gosenice, ponavadi v enem dnevu ali razmaku nekaj dni. Na drevesu, kjer se izležejo, se hranijo z mladimi iglicami.

Naselijo se na črnem boru, belem boru in gorskem boru. Obgrizejo vršičke vejic, ki se posušijo. Selijo se proti vrhu, kjer je topleje in se vmes do dvakrat levijo, v vrhu bora pa naredijo velik zapredek in v gnezdu prezimijo. Iglice grizejo ponoči. V enem zapredku je do 800 gosenic, kar zagotavlja višjo temperaturo za preživetje.

Odrasla gosenica je dolga približno štiri centimetre. Ima črno glavo, na hrbtu je črna, na trebušni strani bledo zelena. Od četrtega člena proti zadku ima rdeče-rumene bradavice, obrasle z rjavo-rdečimi dlakami, ki ob dotiku povzročajo težave. Glede na klimatske razmere spomladi gosenice zapuščajo zapredke in v dolgih kolonah hitijo na zabubljenje v vrhnje plasti zemlje. Zabubijo se do sredine poletja, ko iz bub vzletijo metulji. Kolone so dolge tudi več metrov. Gosenice živijo v skupinah in se skupinsko premikajo. Ko verigo prekinemo, se zaustavi, dokler se spet ne spoji, kar potrjuje socialni način življenja.

Škoda, ki jo povzročijo na borovcih, je velika. Še hujše so posledice dotika oziroma stika s strupenimi dlakami na zadku. Delovanje strupenega izločka na kožo in sluznico človeka ter živali je različno. Dlake se zapičijo v kožo in zaradi krhkosti zlomijo, takrat se izloči strup. Ta vsebuje toksične proteine, histamin in histaminu podobne snovi.

Človek lahko pride v stik s temi gosenicami pri delu - profesionalna poškodba pri vojakih, gozdnih delavcih, planincih. Lahko gre za naključno poškodbo (turisti, športniki, otroci, sprehajalci) v borovem gozdu ali v bližini, kamor veter zanese dele dlačic iz gnezd. Na mestih zabubljenja ostane na površini veliko dlak.

Pri vsakem stiku kože z dlačicami in delci se pojavi rdečina, ki zelo srbi, nastanejo mehurčki in oteklina. Če je ne drgnemo in se ne praskamo, dražeč občutek izzveni v nekaj dneh. V nasprotnem primeru pride do vnetij na koži in do težjih sprememb. Še posebej so občutljiva dihala in oči. Lahko pride do vnetij in poškodb vida. Še zlasti pazljivi naj bodo kopalci pod borovci ob morju in z otroki, ki so radovedni. V primeru ran obiščite zdravnika.

Znano je, da so imeli delavci v gozdovih, ko so mehansko odstranjevali zapredke, veliko poškodb celo ob uporabi zaščitnih sredstev (rokavice, maska, zaščitna oblačila).

Boj proti tej gosenici je klasično odstranjevanje zapredkov z obrezovanjem pozimi, ali vnašanje insekticida v gnezda s posebno napravo. Škropljenje dreves z insekticidom se ne obrestuje. Vse bolj so v uporabi tudi feromonske vabe in druga biološka sredstva za zatiranje.

Vsekakor moramo biti previdni, opozorimo na to nevarnost otroke in naključne obiskovalce, pse imejmo na povodcih in jih odvračajmo od teh gosenic. Če pa pride do stika, psa odpeljite k veterinarju.

---