Nekoč hrana revežev, danes hrana za ohranjanje zdravja

“Izbiram polnozrnato” je pobuda, ki jo je pripravil in jo vodi Inštitut za nutricionistiko. Predstavili so jo pred tednom, ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o polnozrnatih žitih z namenom ljudi spodbuditi, da bi v večji meri v prehrano uvrščali polnozrnata žita in izdelke iz njih. Ti so, kot je znano, veliko bolj zdravi od tistih iz bele moke.

Pridelava in predelava hrane se je v zadnjem stoletju krepko spremenila. Z vidika krepitve in ohranjanja zdravja je prehrana slabša kot v preteklosti, saj ljudje vse pogosteje posegajo po predelanih in tako imenovanih predpripravljenih živilih, redkeje obroke kuhajo sami, še redkeje samo iz osnovnih sestavin, ki so sveže in lokalno pridelane.

Belo in nezdravo

Velike so tudi spremembe pri uživanju žit in žitnih izdelkov, saj se je z industrializacijo povečal obseg uživanja belega kruha. Ta je bil v preteklosti simbol bogastva in blaginje. Beli kruh je z vidika hranilne vrednosti in koristi za zdravje občutno bolj siromašen od polnozrnatega. V procesu pridobivanja bele moke odstranijo večino koristne prehranske vlaknine, nekatera mikrohranila in druge bioaktivne snovi.

Polnozrnata in bela živila

Polnozrnata žita poleg jedra vsebujejo otrobe in kalček s prehranskimi vlakninami, z nenasičenimi maščobami, minerali (tudi baker, fosfor, magnezij), vitamine skupine B in številne bioaktivne snovi (antioksidanti, rastlinski steroli ...). Zrno, ki mu je odstranjena lupina, pa vsebuje škrob, beljakovine in le skromne količine vlaknin, vitaminov in mineralov. Čeprav imajo vsa zrna enako osnovno sestavo (lupino, kalček in meljak), se vsebnost hranilnih in bioaktivnih snovi razlikuje glede na vrsto in pogoje za rast.

Številne zdravstvene organizacije po svetu opozarjajo, da bi morala biti prehrana zdrava in živila premišljeno izbrana. Tudi slovenski Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 Dober tek Slovenija spodbuja uživanje polnozrnatih živil v sklopu uravnotežene prehrane.

Po zbranih podatkih iz anket in raziskav kruh iz polnozrnate moke občasno uživa 27 odstotkov prebivalcev, kar 31 odstotkov ljudi pa ga sploh ne uživa. Zdravstvena in prehranska stroka poudarjata, da se mora v prihodnje občutno zvečati odstotek ljudi, ki bodo posegali po polnozrnatih izdelkih.

Kaj določajo predpisi?

Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov predpisuje, da se pšenični polnozrnati kruh izdeluje iz polnozrnate pšenične moke. Polnozrnati mešani kruh mora vsebovati najmanj 51 odstotkov moke iz različnih vrst polnozrnatih žit.

Zakaj so vlaknine koristne?

Vsakdo bi moral skrbeti, da telo vsak dan prejme dovolj veliko količino použitih vlaknin (vsaj 30 gramov na dan). Gre za dokazano varovalni dejavnik, ki organizem ščiti pred več kroničnimi boleznimi.

Uživanje vlaknin varuje pred pojavom kroničnih bolezni, še posebej pred rakom na debelem črevesu. Polnozrnata žita imajo višjo vsebnost prehranskih vlaknin, ki v želodcu nabreknejo in s tem upočasnijo praznjenje želodca ter podaljšajo čas potovanja hrane po tankem črevesju, zato smo tudi dlje siti. Glede vpliva prehranskih vlaknin na zdravje je strokovno potrjenih več zdravstvenih ugotovitev. Za različne vrste prehranskih vlaknin je bilo dokazano, da imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju ravni holesterola, da prispevajo k manjšemu porastu ravni glukoze v krvi po obroku ter da so pomembne za normalno delovanje črevesja.

30

gramov vlaknin na dan bi moral použiti odrasel človek

Akcija “Izbiram polnozrnato”

Pobuda “Izbiram polnozrnato” ima cilj ozavestiti ljudi glede koristi uživanja polnozrnatih živil, da jih bodo vsak dan jedli. Vsak torek bodo prek družbenih omrežij predstavljali ta živila, objavljali zanimive vsebine o polnozrnatih živilih in privlačne fotografije. Program je del Nacionalnega portala Prehrana.si, njena izvajalca sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Sofinancira ga zdravstveno ministrstvo v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija (2015-2025).

Akcijo “Izbiram polnozrnato” je oblikoval inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Belgijskim združenjem EUFIC (European Food Information Council, Bruselj). Vsebine so dostopne na spletu www.prehrana.si in na družbenih omrežjih: #IzbiramPolnozrnato, #PolnozrnatiTorek, #Polnozrnato.

100

gramov kruha iz polnozrnate moke vsebuje

7,4

grama prehranskih vlaknin

100

gramov kruha iz bele moke pa le

2,4

grama prehranskih vlaknin

Hkrati že poteka več mednarodnih projektov za spodbujanje uživanja polnozrnatih živil. Med njimi Slovenija s partnerji iz Danske, Romunije in Bosne in Hercegovine izvaja projekt, ki ga financira Evropska komisija in se imenuje WholEUGrain, ko bodo primer dobre prakse iz Danske prezrcalili v države partnerice.

Rjavo še ni porok, da je izdelek polnozrnat

Polnozrnata žita so lahko samostojno živilo - polnozrnata ovsena kaša, rjavi riž, rdeči riž, črni riž, divji riž. Polnozrnato žito mora kljub mletju in drobljenju še vedno vsebovati enake relativne deleže jedra, kalčkov in otrobov kot neobdelano žitno zrno. Iz teh sestavin izdelujejo kruh, testenine, krekerje, žita za zajtrk ... Po ugotovitvah Inštituta za nutricionistiko se trditev, da gre za polnozrnato žito, na živilih pojavlja najpogosteje pri kruhih, piškotih, testeninah in žitih za zajtrk. Prof. dr. Igor Pravst iz inštituta opozarja: “Potrošniki polnozrnata živila najlažje prepoznajo, če natančno preberejo označbo živila - predvsem seznam sestavin. Pozorni naj bodo predvsem na to, kakšen delež polnozrnatih sestavin vsebuje živilo. Rjava barva izdelka ali navedbe kot so: s semeni, mešanica žit, 100-odstotna pira, z otrobi - vse to še ne pomeni, da gre za živilo, ki ima celokupno pomembno vsebnost polnozrnatih žit. Zato naj potrošniki poleg sestavin preverijo tudi hranilno tabelo, predvsem vsebnost prehranske vlaknine. Hkrati naj bodo pozorni tudi na vsebnost drugih snovi, predvsem na to, da izdelek ne vsebuje preveč sladkorja, soli in maščob.”

---