Nalezljive bolezni dihal so lahko tudi usodne

Obolelih za različnimi nalezljivimi boleznimi, poleg gripe tudi pnevmokokne okužbe dihal, je pri nas največ v januarju in zlasti v februarju. Potek teh okužb je pogosto težak, lahko se celo tragično konča. Zdravniki opozarjajo, da so pri nas pogostejše kot v veliko evropskih državah in da se je zoper njih mogoče tudi cepiti.

Zaradi težkega  poteka pnevmokokne okužbe  nekatere pristanejo v 
bolnišnici, lahko pa se bolezen tudi tragično konča.   Foto: /
Zaradi težkega poteka pnevmokokne okužbe nekatere pristanejo v bolnišnici, lahko pa se bolezen tudi tragično konča.  Foto: /

V Sloveniji je pogostost težkih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokokom upadla. Na to so pred dnevi opozorili člani Slovenskega zdravniškega društva in pozvali ljudi k cepljenju. Svetujejo ga zlasti zato, ker se te okužbe v hudih primerih končajo s smrtjo.

Pnevmokokne okužbe povzroča pnevmokok - bakterija Streptococcus Peumoniae. Znanih je več kot 90 serotipov te bakterije. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da večina teh serotipov povzroča bolezni, zato nihče ni varen pred pnevmokokno okužbo in lahko zboli več kot enkrat. Prebolela okužba ne zagotovi imunosti pred drugimi serotipi.

Pnevmokok

Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptococcus Peumoniae (pnevmokok). Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije, med njimi večina povzroča bolezni.

Hitro širjenje, velika kužnost

Večina ljudi so gostitelji pnevmokokov, ki so lahko normalno prisotni v sluznicah dihal, predvsem v nosu in žrelu. Pri mnogih ne povzročajo težav, kadar so splošno zdravi in je njihova stopnja odpornosti dobra, niso prehlajeni in upoštevajo temeljna pravila higiene.

Pnevmokoki se prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju in kašljanju. Za pojav bolezni je poleg prisotnosti bakterije pomembna zmanjšana odpornost.

Program cepljenja

Slovenija je leta 2015 cepljenje proti pnevmokoknim okužbam uvedla v redni nacionalni program cepljenja. Izvaja ga v obliki neobveznega oziroma priporočenega cepljenja za vse otroke od dopolnjenega tretjega meseca starosti dalje. Cepljenje je brezplačno za otroke v prvem letu starosti ter za starejše otroke in odrasle, če gre za zdravstvene indikacije.

V skupino posebej ogroženih sodijo majhni otroci, starejši ljudje, kronični bolniki in tisti z imunskimi pomanjkljivostmi. Tveganje za nastanek pnevmokoknih bolezni povečujejo predhodne virusne okužbe dihal, ki okrnijo odpornost. Največja nevarnost zanje je v februarju, ko sta v razmahu gripa in virusne okužbe dihal.

Doslej še niso ugotovili, kakšno je obdobje kužnosti. Domnevajo, da je prenos okužbe možen ves čas, ko ima okuženi težave z zdravjem in kašlja oziroma je pnevmokok v izločkih njegovih dihal. Zdravniki dodajajo, da so za širjenje pnevmokokov zdravi nosilci bakterije odločilnejši od bolnikov. Žal mnogi ne vedo, da so gostitelji te bakterije.

17 smrti v Sloveniji so leta 2017 zakrivile pnevmokokne okužbe.

Bolezni, ki jih povzroča pnevmokok

V NIJZ naštevajo, da lahko pnevmokok povzroči vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe (invazivna pljučnica, sepsa, meningitis) se lahko končajo s smrtjo.

Pri otrocih je najpogostejša pnevmokokna okužba vnetje srednjega ušesa. Znaki so bolečina v ušesu, pordel in napet bobnič, izcedek iz ušesa, povišana telesna temperatura, pri dojenčkih še razdražljivost in driska.

Pnevmokokna pljučnica se pojavi dan do tri dni po okužbi. Znaki so mrzlica, povišana telesna temperatura, kašelj z rumenim gnojnim izmečkom, ostra bolečina v prsih, ki se slabša ob globokem vdihu, težko ali pospešeno dihanje, povišan srčni utrip, oslabelost. Smrtnost je pet- do sedemodstotna, pri starejših več kot 50-odstotna.

Bakteriemija je okužba krvi, ki se pri štirih od 100 obolelih otrok konča s smrtjo. Smrtnost je višja pri ostarelih.

Pnevmokokni meningitis spremljajo glavobol, utrujenost, bruhanje, razdražljivost, povišana telesna temperatura, trd vrat, nevrološki izpadi, krči in koma. Umre približno deset odstotkov obolelih. Preživeli imajo pogosto nevrološke posledice.

Obolevnost in primerjava z EU

Pnevmokokne okužbe najpogosteje odkrivajo pri otrocih, mlajših od petih let in pri starih 65 let ter več. Največ jih je pri otrocih med enim in dvema letoma starosti, vse več tudi pri starejših od 65 let.

Primerjava z drugimi evropskimi državami dokazuje, da je v Sloveniji pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer so po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku te okužbe znatno upadle.

Leta 2017 je v Sloveniji zaradi invazivnih pnevmokoknih okužb umrlo 17 ljudi. Med dejavniki tveganja so še pomanjkanje odpornosti, kronične bolezni, okužbe dihal in vnetna stanja (gripa, astma), slabe socialne in ekonomske razmere in sobivanje v kolektivih.

“Breme invazivnih in neinvazivnih pnevmokoknih okužb je veliko, najboljši način zmanjšanja je cepljenje, vključno s tistim proti gripi,” poudarja epidemiologinja Alenka Trop Skaza, predstojnica celjske enote NIJZ. Opozarja, da postaja vse večji javnozdravstveni problem porast odpornosti pnevmokokov na antibiotike.

V Sloveniji je, v primerjavi z večino evropskih držav, precepljenost proti pnevmokoknim okužbam nizka. Precepljenost otrok leta 2015 je znašala 48,8 odstotka, leto zatem 49,4 odstotka, leta 2017 pa 55,2 odstotka. Še slabša je pri odraslih. Glavni prenašalci okužb so otroci. Zato zdravniki opozarjajo, da bi se po morebitni ukinitvi obveznega cepljenja precepljenost nevarno znižala. Leta 2017 je bilo v Sloveniji med otroki, starimi od enega do štirih let, petkrat več pnevmokoknih okužb od povprečja EU.


Najbolj brano