Mladostniki v primežu alkohola

Udeleženci letošnjega srečanja projekta Sopa (skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) so se ukvarjali s pitjem alkohola pri otrocih in mladostnikih. Izsledki mednarodne raziskave za slovensko mladino med drugim kažejo, da je bil vsak četrti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik opit vsaj dvakrat v življenju.

Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik pije alkoholne pijače vsaj enkrat na teden. “Pitje alkoholnih pijač med mladostniki, starimi enajst, 13, 15 in 17 let, sicer narašča s starostjo. O pitju alkohola kadarkoli v življenju pa poroča vsak sedmi enajstletnik (14,9 odstotka), med 17-letniki pa večina (86 odstotkov). V obeh mlajših starostnih skupinah so odstotki pomembno višji pri fantih kot pri dekletih,” je pojasnila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Srečanja se je udeležilo približno 400 sodelujočih strokovnjakov na projektu Sopa iz različnih lokalnih okolij, zavoda za zaposlovanje, občin ter policije. Kot so opozorili na posvetu, se Slovenija glede obsega posledic zaradi škodljive rabe alkohola nahaja v samem evropskem in svetovnem vrhu.

Skoraj polovica odraslih pije čezmerno

Slovenija se po obsegu posledic čezmernega pitja nahaja v svetovnem vrhu. Ocena zdravstvenih in ostalih stroškov, povezanih s pitjem alkohola, znaša 228 milijonov evrov letno. Trošarine od alkohola znašajo približno 103 milijone evrov letno. V povprečju naj bi vsak prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v letu 2016 spil 87 litrov piva in 48 litrov vina in dva litra žgane pijače. Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov, povezanih z alkoholom, umreta najmanj dva človeka. Če prištejemo še prometne nezgode, vsako leto v povprečju umre 927 ljudi. Vsak dan je v Sloveniji zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, v povprečju deset novih hospitalizacij.

Izpostavili so, da je pogovor mladostnika s starši glede pitja alkohola varovalni dejavnik, sicer pa so pri preprečevanju pitja alkohola in odvisnosti uspešni tudi medvrstniški pristop, pristop vključevanja staršev oz. družine in šole, ter obravnava odraslih otrok iz družin s sindromom odvisnosti od alkohola.

Po besedah družinske terapevtke Nataše Sorko so otroci alkoholikov običajno izjemno pridni in nezahtevni ali pa imajo čustvene in vedenjske motnje. “To so otroci, ki prehitro odrastejo,” je dejala Sorkova, ki je poudarila, da ti otroci pogosto prevzamejo skrb za brate in sestre ter gospodinjstvo, saj morajo nadomestiti enega odraslega človeka, zato so običajno oropani otroštva.

Vodja projekta Sopa Tadeja Hočevar je izpostavila dosedanje rezultate projekta, v katerem so do sedaj usposobili več kot 500 strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega sektorja in nevladnih organizacij, da bi se ti lahko začeli pogovarjati o problematiki alkohola brez tabujev in nelagodja ter pomagati prekomernim pivcem.

V sklopu šest milijonov evrov vrednega pilotnega projekta, financiranega iz evropskih kohezijskih sredstev in proračuna, ki se je začel jeseni leta 2015 in je bil podaljšan do leta 2019, so okrog 27.000 ljudem predstavili alkoholno problematiko in nova znanstvena spoznanja o škodljivosti alkohola, pri približno 20.000 ljudeh so se dejansko začeli pogovarjati o njihovem pitju alkohola, približno 4000 ljudi je v obravnavi, kar pomeni, da delajo v smeri zmanjševanja prekomernega pitja alkohola, 441 pa je bilo v sklopu projekta uspešno ozdravljenih.

Projekt bo potekal do leta 2021, že sedaj pa poteka priprava sistemske ureditve tega področja, s katero bi Sopa pristop postal del rednega dela zdravstvenih in socialnih delavcev.

---