Migreno že uspešno zdravijo
Zdravje
29. 10. 2019, 06.00
, posodobljeno: 29. 10. 2019, 14.34
Na lestvici Svetovne zdravstvene organizacije za bolezni, ki ljudi onesposobijo za kakršno koli delo, je migrena na šestem mestu. V raziskavi je 90 odstotkov ljudi z pogosto migreno navajalo, da takrat niso sposobni delati. Polovica navaja, da se o zdravljenju (še) niso posvetovali z zdravnikom.
Migrena je dedna možganska motnja, ki prizadene vse starostne
skupine, vendar pretežno ženske.
Zdravniki svetujejo vsem, ki imajo pogosto težave z migreno, naj se o tem posvetujejo z osebnim zdravnikom oziroma z nevrologom. O tem so razpravljali na nedavnem posvetu v Ljubljani.
Migrena ni običajen glavobol
Asis. dr. Andrej Fabjan, nevrolog z ljubljanske nevrološke klinike in z inštituta za fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete poudarja, da migrena ni le glavobol: “Gre za kompleksno nevrološko motnjo, ki z vsemi pridruženimi simptomi zelo vpliva na življenje bolnikov in na njihove odnose z drugimi. Zato je pomembno, da so ti bolniki ustrezno vodeni pri nevrologu.”
O migreni
Migrena je kompleksna nevrološka motnja. Pojavljajo se ponavljajoči napadi zmerne do hude bolečine v glavi. Ta je praviloma utripajoča, pogosto omejena na eno stran glave. Lahko jo spremljajo slabost, bruhanje, občutljivost na svetlobo, zvoke, vonjave. Bolezen slabša kakovost življenja bolnikov in njihove odnose z drugimi. Globalna raziskava omenja, da bolniki s hudo obliko bolezni v povprečju izostanejo z dela 4,6 dneva na mesec. Napadi se najpogosteje pojavljajo med 35. in 45. letom starosti. Bolezen lahko preprečijo s kakovostnimi zdravili.
Pri migreni gre za ponavljajoče se napade zmerne do hude bolečine v glavi, ki je praviloma utripajoča, pogosto omejena le na eno stran glave. Lahko je povezana s slabostjo, bruhanjem in povečano občutljivostjo na svetlobo, zvoke, vonjave. Pred napadom glavobola in po njem se pojavljajo motnje razpoloženja (predvsem depresija), motnja koncentracije in utrujenost. Povezana je s psihološko stisko, invalidnostjo, zmanjšano kakovostjo življenja in lahko tudi z denarjem, saj bolezen posamezniku omejuje sposobnosti za opravljanje nalog in aktivnosti in so nekateri prisiljeni koristiti bolniško odsotnost.
Dedna možganska motnja in stigma
Prof. dr. Patricia Pozo Rosich, specialistka nevrologinja, vodja klinične enote za glavobole in kraniofacialne bolečine v Univerzitetni bolnišnici Vall d'Hebron v Barceloni izpostavlja: “Migreni se namenja premalo pozornosti in še vedno ni ustrezno diagnosticirana, čeprav v EU po strokovnih ocenah ustvari stroške v višini 111 milijard evrov letno. Migrena je dedna možganska motnja z dvanajstodstotno globalno razširjenostjo, ki prizadene vse starostne skupine, a pretežno ženske.”
11.000
bolnikov z migreno iz
31 držav je sodelovalo v globalni raziskavi My migraine voice
Čeprav jo zdravniki uspevajo vse hitreje in kakovostneje diagnosticirati, gre za bolezen, povezano tudi s stigmo. Zato je potrebno ozaveščanje ljudi. Tudi bolniki z migreno navajajo, da bližnji in sodelavci njihovo stanje pogosto dojemajo za močnejši glavobol in ne razumejo, kako jih ovira pri aktivnostih.
Evropska zveza za migreno in glavobole je pred časom med ljudmi, ki trpijo za migreno, opravila posebno raziskavo My migraine voice. Sodelovalo je več kot 11.000 ljudi iz 31 držav, ki imajo vsaj štiri dni migrene na mesec. Po izsledkih migrena zniža delovno produktivnost za polovico in botruje večdnevnim odsotnostim z dela (4,6 dneva na mesec).
Asis. dr. Andrej Fabjan specialist nevrolog
“Pomembno je, da so bolniki, predvsem tisti, ki imajo več napadov migrene na mesec, ustrezno vodeni pri nevrologu.”
Obiščite nevrologa
Po ugotovitvah medicine se migrena najpogosteje pojavi v puberteti, najhujše težave pa povzroča med 35. in 45. letom starosti. Zato jo je treba preprečevati. Podatki kažejo, da migrena negativno vpliva na čas, preživet z družino in prijatelji, da trpijo medsebojni odnosi in da je pri prizadetih podvojen pojav depresije.
Migrena se pojavlja pogosteje kot sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj in je še vedno zelo slabo prepoznana ter diagnosticirana bolezen. Manj kot polovica bolnikov se posvetuje z zdravnikom in manj kot polovica je zadovoljna s predpisano terapijo. Zato se mnogi odločijo za samozdravljenje.
prof. dr. Patricia Pozo Rosich specialistka nevrologinja
“Migreni se namenja premalo pozornosti in še vedno ni ustrezno diagnosticirana.”
Zdravniki svetujejo vsem, zlasti tistim s hudimi napadi migrene več dni v mesecu, naj obiščejo nevrologa in se posvetujejo o možnostih zdravljenja. Na voljo so nove oblike terapije, ki dokazano učinkujejo. Prof. dr. Patricia Pozo Rosich omenja, da so znanstveniki s pomočjo večletnih raziskav razvili “novo preventivno zdravljenje migrene, ki se z monoklonskimi protitelesi usmeri na receptor CGRP, peptid, ki ima pomembno vlogo pri nastanku glavobola pri migreni. Tovrstno zdravljenje sta odobrili ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) in Evropska agencija za zdravila EMA.”