Le petina odraslih zna prepoznati znake sladkorne bolezni

V Sloveniji ima sladkorno bolezen približno 175.000 ljudi, pri čemer jih približno 15 do 25 odstotkov niti ne ve, da so bolni. Ker je zgodnje odkrivanje ključno za preprečevanje zapletov, je pomembno, da znajo predvsem v družinah prepoznati znake te bolezni. A raziskave kažejo, da te znake pri družinskemu članu opazi le petina odraslih.

LJUBLJANA > Družina je ključna tako pri zgodnjem prepoznavanju znakov sladkorne bolezni kot tudi pri njenem preprečevanju, je na današnji novinarski konferenci ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni povedal predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Robert Gratton. Zdrav način življenja v družini je lahko velika vzpodbuda za osebo s sladkorno boleznijo, prav tako lahko takšen slog življenja pripomore k preprečevanju bolezni, je dodal.

Hude posledice nezdravljene sladkorne bolezni

Nezdravljena sladkorna bolezen pušča hude posledice pri bolniku, prav zaradi zapletov ob sladkorni bolezni vsako sekundo umre osem ljudi na svetu. Glavni vzroki smrti ljudi s sladkorno boleznijo so srčno-žilne bolezni. Zaradi njih umreta kar dve tretjini bolnikov s sladkorno boleznijo in kar 70 odstotkov bolnikov z infarktom ima sladkorno bolezen ali pa preddiabetično stanje, je pojasnil strokovni direktor interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Zlatko Fras.

Zato je predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike UKC Ljubljana Andrej Janež poudaril nujnost tesnega sodelovanja med kardiologi in diabetologi, saj lahko s pravilnim izborom zdravil pomembno spremenijo potek bolezni.

Bolj oseben pristop k bolnikom

Tudi Fras se strinja, da je multidisciplinarna obravnava bolnikov s sladkorno boleznijo nujna, pri čemer se je treba osredotočiti na bolnika, ne pa da se mora bolnik osredotočati na obiske različnih specialistov. “Treba je bolj osebno pristopati k bolnikom. Noben bolnik ni čisto enak drugemu,” je poudaril.

Predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni pediatrične klinike UKC Ljubljana Tadej Battelino je opozoril tudi na to, da je Slovenija zaostala na področju dostopnosti do podkožnih senzorjev za merjenje ravni sladkorja v krvi. Kljub obljubi, da bodo dostopnost teh senzorjev še letos razširili tudi na nekatere ogrožene skupine bolnikov, pa je po Battelinovih besedah že jasno, da se to ne bo zgodilo.

Sodobna zdravila bi morala postati bolnikom dostopna čim prej

Kot je opozoril, je pri obvladovanju sladkorne bolezni in njenih zapletov zelo pomembno, da je sladkor v krvi na želeni ravni čim dlje. V Belgiji so dali vsem bolnikom s sladkorno boleznijo omenjene senzorje in v enem letu so kljub strošku za nakup teh senzorjev privarčevali približno 300.000 evrov javnega denarja na račun manj zapletov, kot so srčno-žilne bolezni, amputacije udov in dialize krvi.

Po njegovih besedah je tudi nujno, da sodobna zdravila postanejo bolnikom dostopna čim prej. Sicer so ta zdravila res draga, a so zapleti zaradi bolezni bistveno dražji, je izpostavil.

---