Dejstva o novem koronavirusu in bolezni covid-19

V prvem valu pandemije novega koronavirusa znanstveniki in zdravniki o njem niso še nič vedeli. Do drugega vala so si nabrali nekaj znanja in izkušenj za prepoznavanje in zdravljenje. Tudi cepiva so že nared. Zbrali smo nekaj dejstev in izkušenj o novem virusu in posledicah bolezni covid-19 na celostno zdravje človeka.

Okužene bolnike, ki se jim stanje hitro slabša, s posebej za to opremljenimi reševalnimi ekipami z  reševalnimi vozili vozijo v bolnišnice - tja, kjer je tisti hip na enem od covid oddelkov za zdaj še mogoče zagotoviti prosto posteljo. Foto: Leo Caharija
Okužene bolnike, ki se jim stanje hitro slabša, s posebej za to opremljenimi reševalnimi ekipami z reševalnimi vozili vozijo v bolnišnice - tja, kjer je tisti hip na enem od covid oddelkov za zdaj še mogoče zagotoviti prosto posteljo. Foto: Leo Caharija

Na spletnih straneh sta jih objavila Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Infekcijska klinika ljubljanskega kliničnega centra.

Od znakov do zapletov

Glede poteka bolezni, simptomov in možnih zapletov NIJZ navaja, da ni enotnega pravila. 80 odstotkov okuženih ima blagi potek, pri ostalih bolezen poteka v težji obliki, pet odstotkov je kritično bolnih in potrebuje zdravljenje na intenzivni enoti bolnišnice.

Ime virusa, ime bolezni

Je novi koronavirus sars-cov-2 ali covid-19? Znanstveniki pojasnjujejo, da so novi koronavirus poimenovali SARS-CoV-2 (uradno z velikimi in majhnimi črkami). Bolezen, ki jo ta virus povzroča, pa se uradno imenuje COVID-19 in so jo zapisali z velikimi črkami.

Simptomi so: vročina, kašelj, bolečine v žrelu, nahod, slabo počutje, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izguba vonja in okusa, prebavne težave, najpogosteje driska. Vročina in kašelj sta najbolj tipična začetna simptoma, okužba lahko poteka tudi brez simptomov in težav.

Pojavijo se lahko nevarni zapleti, ki povzročijo celo smrt. Lahko se razvijejo pljučnica, sindrom akutne dihalne stiske (ARDS), krvni strdki, motnje delovanja srca.

Ugotavljanje okužbe

Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je nujno mikrobiološko testiranje, ki ga dokazujejo z brisom nosno-žrelnega dela, brisom žrela, izločkom dihal in preiskavo drugih kužnin.

Stanje obolelega se lahko zelo hitro poslabša, po nekaj dneh ali v drugem tednu bolezni. Večje tveganje za težji potek imajo starejši od 60 let in ljudje s pridruženimi kroničnimi boleznimi.

Inkubacijska doba po okužbi je čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni. Traja lahko do 14 dni, v povprečju naj bi bila dolga pet do šest dni.

Merjenje temperature

V zdravstvenih ustanovah in delovnih organizacijah na vhodu merijo telesno temperaturo, da bi hitro odkrili okužene. NIJZ to ocenjuje za “smiselno, ko spremljamo še druge klinične znake in simptome za covid-19. Povišana temperatura je eden najpogostejših znakov pri več kot 90 odstotkih bolnikov.”

Pri težjem poteku bolezni je nujno zdravljenje na posebnih covid oddelkih bolnišnic, pri najtežje bolnih pa na covid intenzivnih enotah. Slovenija je po stopnji smrtnosti prva na svetu, saj že dober mesec na dan umre med 47 in 52 obolelih.

Imajo povišano temperaturo tudi tisti, ki nimajo znakov okužbe? NIJZ: “Pri asimptomatsko okuženih okužbe z merjenjem telesne temperature ni zaznati, pomembni so fizična distanca, razkuževanje in umivanje rok, nošenje mask in testiranje.”

Viroza, gripa, covid-19?

Znaki okužbe z novim koronavirusom so podobni tistim za viroze in gripo. Vsak, ki ima te znake, mora takoj ostati doma in poklicati osebnega ali dežurnega zdravnika, ki presodi, ali je nujno testiranje.

Pri klasičnih PCR testih, ki so tudi najbolj zanesljivi, po odvzemu brisa iz nosu palčko nepredušno zaprejo v epruveto in vzorec pošljejo na testiranje v pooblaščen mikrobiološki laboratorij.

Zdravniki se že bojijo razmaha gripe januarja in februarja, saj gripe in covida-19 ni mogoče zanesljivo razločevati. Naval za testiranje utegne biti izjemen, za testiranje je pristojen osebni zdravnik, ki obolelega napoti na vstopno točko.

Kako zanesljivi so hitri testi? Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc navaja: “Če govorimo o dokazovanju nukleinske kisline, so to testi, ki še vedno veljajo za najnatančnejše. Obstajata vsaj dve vrsti teh hitrih testov. Eni so v Sloveniji že ves čas prisotni, za druge si zelo prizadevamo. Ti testi imajo enake lastnosti kot PCR testi. Drugi hitri testi, tako imenovani antigenski testi, so kar v redu, ampak moramo dobro poznati lastnosti testa in moramo biti še pazljivejši kot pri PCR testih.”

Zdravljenje, posledice

Mateja Logar z infekcijske klinike pojasnjuje načine zdravljenja: “Nacionalne smernice klinične obravnave bolnikov s covidom-19 narekujejo, da je zdravljenje simptomatsko - blažimo simptome in znake bolezni. V primeru najtežjih in življenje ogrožajočih stanj so na voljo ukrepi, ki so priporočeni v svetu.”

Svetovna stroka opozarja, da še ne pozna specifičnega zdravljenja, glede na izkušnje potrebujejo bolniki sorazmerno dolgo hospitalizacijo. Pri večini gre za podporno zdravljenje: nadomeščanje tekočine, oskrba s kisikom, po potrebi zdravila za zniževanje temperature in analgetiki. Pri teže obolelih, potrebnih mehanske ventilacije, uporabijo zdravilo remidisivir. Na voljo je še favipiravir, namenjen nekoliko lažji obliki bolezni, ki pa ima dejavnike tveganja. V uporabi je tudi deksametazon, ki se kaže za učinkovitega pri preprečevanju poslabšanja pri tistih, ki že potrebujejo kisik, in naj bi preprečil poslabšanje. Tudi pri nas se uvaja zdravljenje s plazmo, ki so jo darovali ljudje po preboleli okužbi, ta metoda je uporabna pri bolnikih v zgodnji fazi bolezni.

Ker so pljučnica in z njo povezane okvare pljuč ena najpogostejših posledic, Logarjeva navaja, da pride zlasti pri tistih, ki potrebujejo kisik ali zdravljenje z mehansko ventilacijo, do dokaj hudih poškodb pljuč. Bolezen občutijo v obliki bolečin in hude zadihanosti tudi tisti z blagim potekom. “Zdaj že vemo, da so spremembe na pljučih pri večini prisotne približno tri mesece, pri nekaterih še dlje. Spremembe so prisotne dolgo in so izrazite.” Spremembe odkrivajo tudi pri mlajših, ki so preboleli blažjo obliko. “Večja kot je potreba po kisiku, večja je sprememba na pljučih.”

Poleg pljučne embolije in kasnejše bakterijske pljučnice so znane še druge posledice, ki se pojavijo kasneje - arterijske in venske embolije in tromboze, motnje v delovanju srca in opešanje, poškodbe na notranjih organih (ledvicah) in živčevju, motnje spomina. Študije iz tujine navajajo, da se kar 15 odstotkov tistih s težjim potekom bolezni v dveh mesecih vrne v bolnišnico. Niti otroci in mladi niso izjema. Ni še znano, ali so posledice doživljenjske.

Razkuževanje rok, varnostna fizična razdalja, nošenje maske, izogibanje zaprtim prostorom in opustitev druženja v živo ostajajo za zdaj edini potrjeno učinkoviti varnostni ukrepi pred okužbo.

Prenašanje okužbe

Virus sars-cov-2 se prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju, kihanju, govorjenju, petju, pospešenem dihanju okuženega. Možna je tudi okužba ob stiku z onesnaženimi površinami, ko virus z rokami nanesemo na sluznice nosu, ust in oči.

Najpogosteje se okužba širi ob medsebojnem tesnem stiku, med zadrževanjem v zaprtih in neustrezno prezračevanih prostorih, kjer je več ljudi dalj časa skupaj, tudi v pisarnah.

Okuženi trosi virus že dva dni pred pojavom bolezenskih znakov in še deset dni od pojava prvih znakov. Osebe s težjim potekom bolezni so kužne še 14 do 20 dni od začetka bolezni.

Izolacija in karantena

Izolacijo odredi izbrani zdravnik in predpiše bolniški stalež. Bolnik ne sme zapustiti doma, ne sme imeti stikov z drugimi.

Karantena omeji gibanje zdravim osebam, ki so bile v stiku z okuženim. Gre za rizične stike, saj obstaja utemeljen sum, da bi se lahko okužili, in morajo ostati doma.


Najbolj brano