Bolniki naj povedo, kaj je dobro in kaj slabo

Med 18. in 29. marcem izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) raziskavo o izkušnjah pacientov z obravnavo v nekaterih specialističnih ambulantah po Sloveniji. Nekateri, ki so v tem času naročeni na pregled, prejemajo vabila za sodelovanje in bodo s pomočjo vprašalnika navedli svojo oceno. Anketa je anonimna, zagotavljajo v NIJZ.

Raziskava skuša zbrati čim bolj natančne podatke skozi prizmo in 
izkušnje pacientov.
Raziskava skuša zbrati čim bolj natančne podatke skozi prizmo in izkušnje pacientov. 

Moja izkušnja, naše zdravstvo: Raziskava o izkušnjah pacientov z obravnavo v specialistični ambulanti je naslov projekta, ki poteka pod okriljem NIJZ in zajema obravnavo v nekaj specialističnih ambulantah: v dejavnosti kirurgije, gastroenterologije, otorinolaringologije, diabetologije, endokrinologije in presnovnih bolezni, dermatovenerologije, v pulmologiji pa so zajete le ambulante, ki delujejo le v zdravstvenih domovih.

Raziskava skozi oči pacienta

Raziskava poteka še do konca tega tedna, začeli so jo 18. marca. V njej vabijo k sodelovanju paciente, ki imajo v tem obdobju pregled pri omenjenih specialistih. Ti po obravnavi dobijo povabilo za sodelovanje.

Večina ni čakala dolgo

Že lanska pilotna raziskava, ki je zajela le del pacientov in le nekaj ambulant, je razkrila, da pacienti pričakujejo, da v čakalnici ne bodo čakali dalj časa od ure, ko so bili naročeni, in da je 48 odstotkov anketiranih čakalo manj kot 15 minut. 34 odstotkov jih je čakalo od med 15 minut do 30 minut, trije odstotki pa več kot uro.

Kot poudarja NIJZ, bodo ugotovitve te raziskave pripomogle k prepoznavanju dobrih praks v našem zdravstvu in bodo priložnost za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.

Po navedbi NIJZ gre za prvo tovrstno nacionalno raziskavo o izkušnjah pacientov. Prvi del raziskave, ki so jo razvili v sklopu projekta PREMs in PROMs, pravkar poteka v zdravstvenih domovih, splošnih bolnišnicah, obeh univerzitetnih kliničnih centrih ter pri zdravnikih s koncesijo.

Zagotovljena anonimnost

Če bodo ali so že nekateri pacienti v ambulanti prejeli vabilo in podrobna navodila za sodelovanje v tej raziskavi, lahko izpolnijo ali spletno ali papirnato različico vprašalnika. Za dostop do spletnega vprašalnika nato, ko potrdijo sodelovanje, prejmejo še unikatno geslo. Tudi če izpolnijo papirnato različico, sta oba načina anketiranja anonimna.

Gre za raziskavo, ki sledi evropski praksi postaviti pacienta v središče v zdravstvenem sistemu. To pa pomeni, da ga je treba bolj vključiti v proces odločanja in ocenjevanja zdravstvenega procesa. Kot dodajajo v NIJZ, so zato na pobudo zdravstvenega ministrstva pripravili raziskavo o izkušnjah pacientov z obravnavo v specialističnih ambulantah.

“V Sloveniji sicer v zdravstvenem sistemu zbiramo veliko podatkov o tem, kako sistem deluje, vendar pa imamo na voljo le malo informacij o tem, kako se počutijo pacienti in kaj bi si želeli spremeniti, da bi ta sistem bolje deloval,” sporočajo iz NIJZ. “Pričakujemo, da bomo s pomočjo te raziskave dobili vpogled v izkušnje z zdravstvenimi obravnavami neposredno od pacientov. Njihovi odgovori bodo v pomoč pri prepoznavanju težav in posledično pri izboljšanju našega zdravstvenega sistema.”

Tudi zdravstveni izvajalci in zaposleni v zdravstvu bodo tako seznanjeni, kako njihovo delo občutijo pacienti. Na ta način bodo dobili tudi dragocene informacije, kaj in katere so za bolnike dobre prakse in kaj ter kje bi bilo treba izboljšati s ciljem zagotoviti kakovost zdravstvene oskrbe.

NIJZ poudarja, da je sodelovanje bolnikov anonimno: “V nobenem koraku ne bomo razpolagali s pacientovim imenom in priimkom. Zdravstveni izvajalec nikakor ne bo imel vpogleda do pacientovih osebnih odgovorov, prav tako njegovo (ne)sodelovanje nima vpliva na njegovo nadaljnjo zdravstveno oskrbo,” sporoča NIJZ. Izsledki raziskave bodo objavljeni na spletni strani NIJZ.

Vrsta pomanjkljivosti že lani

Že lanskega novembra je NIJZ opravil pilotno zbiranje podatkov s pomočjo pacientov, prav tako v šestih različnih specialističnih ambulantah.

Ugotovitve glede časa čakanja na obravnavo in predlogi pacientov za izboljšavo so pokazali, da je paciente najbolj motijo dolge čakalne dobe, nedosegljivost ambulante po telefonu, predolg čakalni čas v čakalnici.

Nekateri izpostavljajo še slab odnos zdravnikov do pacientov, še zlasti pa potrebo, da bi moral zdravnik specialist bolniku nameniti več časa. Pritoževali so se tudi nad odnosom medicinska sestra-bolnik, saj ni zagotovljena zasebnost. Med dejavniki, ki so jih motile, so bile še slaba dostopnost do ambulante, stopnice, zastarelost opreme in prostorov, hkrati tudi njihova neurejenost.


Najbolj brano