Azbest sproža raka

Čeprav je azbest zdravju škodljiv in je njegova uporaba prepovedana že desetletja, smo z njim še obdani. Doma so ponekod stare naprave, ki ga vsebujejo, in nevarno postane, ko jih odpiramo in servisiramo. Večina ne pozna predpisov za ravnanje z azbestom. Zaradi azbestoze in z njo nevarnosti za pojav raka se soočajo tudi na Goriškem. Področje priznavanja te poklicne bolezni še vedno ni urejeno.

Nevaren azbest nas obdaja zaradi v preteklosti široke uporabe, saj je zelo dober toplotni in zvočni izolator, odporen na visoke temperature, kislino, vlago, korozijo ... Uporabljali so ga v proizvodnji aparatov, bele tehnike, gradbeništva, za potrebe prometa ... Zaradi dokazov o njegovi škodljivosti za zdravje je proizvodnja in prodaja prepovedana že več kot dvajset let.

Kje se skriva azbest?

V nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da so bili izdelki z azbestom v uporabi zlasti med letoma 1960 in 1980. Še vedno je prisoten v strešnih kritinah, fasadnih, stenskih, stropnih izolacijah, ometih, vinilnih toplih podih, vinas ploščicah, v termoakumulacijskih pečeh, izolacijah za grelnike in cevi za toplo vodo, v kitih za okna, lepilih, polnilih .... V naravi se pojavlja v na črno odvrženih kosovnih odpadkih, čeprav je to kaznivo.

Vlakna v pljučih povzročajo brazgotinjenje tkiva (fibrozo), kar lahko povzroči raka.

Vzroka za strah pred škodljivostjo azbesta doma ni, dokler aparati delujejo in niso poškodovani. “Nevarni postanejo, ko se začnejo luščiti, lomiti, drobiti, razpadati v prah in se azbestna vlakna začnejo sproščati v zrak,” poudarja NIJZ.

Kdaj smo ogroženi?

Strokovne analize potrjujejo, da so azbestna vlakna rakotvorna. NIJZ opozarja: “Vdihavanje azbestnih vlaken je zelo nevarno za zdravje. V pljučih povzročajo brazgotinjenje tkiva (fibrozo) in lahko privedejo do nastanka raka. Dokazano je, da azbest povzroča pljučnega raka, raka na prsni in trebušni mreni (maligni mezoteliom), na grlu in jajčnikih. Povezujejo ga še z nastankom nekaterih drugih vrst raka. Pri kadilcih se tveganje za pljučnega raka, povezanega z azbestom, močno poveča.”

V primeru suma, da material vsebuje azbest, a se ne odločite za preiskavo, morate ravnati kot da gre za azbest in upoštevati predpisane postopke.

Gre za majhne delce, ki jih s prostim očesom ne vidimo, so brez vonja in jih vdihavamo, ne da bi vedeli. Analize navajajo, da so delci azbesta v zelo nizkih koncentracijah prisotni povsod v okolju. Večje koncentracije v ozračju so tam, kjer so dotrajani azbestni materiali - tudi v starejših stanovanjih, kjer so v stenah, talnih oblogah .... Zlasti nevarne so dotrajane salonitne plošče in tiste, nezavarovano odvržene v naravi.

Še vedno nekateri z zdrobljenimi odpadnimi ploščami nasipavajo dvorišča in poti. Ponekod celo na posebej zanje namenjenih odlagališčih ta odpad napačno skladiščijo. Največje koncentracije vlaken v zraku nastajajo tudi med vrtanjem, žaganjem, brušenjem ... Ti delci ostanejo v ozračju še dolgo po končanem delu. V veliki nevarnosti so delavci, ki za takšna dela niso usposobljeni in nimajo primerne zaščitne obleke. Ogroženi so tudi vsi v bližini, sosedje in mimoidoči. Zato mora vsakdo, ki se loteva teh del, poklicati strokovno usposobljene izvajalce, ki imajo za to uradna dovoljenja.

Informacije o azbestu so na voljo na spletnem naslovu: nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/bivalno-okolje .

Ne izzivajte raka

Težko je prepoznati, ali material vsebuje azbest. Izjema so le stare strešne salonitke. Kadar ne vemo, za kakšen material gre, prisotnost azbesta ugotovi le laboratorijska preiskava vzorca. Zdravniki svetujejo, da je bolje plačati to analizo kot tvegati raka.

Kadar sumimo, da bi material lahko vseboval azbest, za preiskavo pa se ne odločimo, moramo ravnati kot da gre za azbest in upoštevati vse predpisane postopke. “Žal pa je mnogim škoda denarja,” ugotavlja Marko Vudrag, vodja novogoriške enote NIJZ in predsednik Goriškega društva za boj proti raku Ko-Rak.si. “Ljudi moramo izobraziti in jim dopovedati, kako nevaren je azbest. Mnogi pa so prepričani, da njih ta nevarnost ne more doleteti, kar je zmota.”

Marko Vudrag, vodja novogoriške enote NIJZ: “Ljudi je treba izobraziti in jim dopovedati, kako nevaren je lahko azbest.”

Na Goriškem veliko azbestnih bolnikov

Zlasti na Goriškem je veliko obolelih za azbestozo in z njo povezanim pojavljanjem raka. Žrtve so zlasti nekdanji zaposleni v nekdanji tovarni v Anhovem. Ti so pred leti ustanovili Zvezo sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije, aktiven del je tudi sindikalna organizacija Brda. Aktivno je tudi društvo obolelih zaradi azbesta OZA v Desklah.

“Z obojimi tvorno sodelujemo, skupaj ljudi ozaveščamo in skušamo pomagati žrtvam azbesta,” pravi Vudrag. “Prizadevamo si, da bi država priznala azbestozo za poklicno bolezen in bi žrtve azbesta prejele vsaj dostojne odškodnine. Tesno sodelujejo z inštitutom medicine dela, prometa in športa, z ministrstvi za zdravje, za delo in socialo ter za gospodarstvo.”

Jeseni bodo skupaj pripravili mednarodni kongres o priznanju poklicnih bolezni. “Med slednjimi bo tudi azbestoza,” pravi Vudrag.

---