Zakaj imajo mačke pogoste težave z uriniranjem

Mačke pogosto trpijo zaradi težav z mehurjem in sečnice. Najpogosteje gre za sindrom, ki ga imenujemo mačji urinarni sindrom (Feline urinary syndrome - FUS). Lastniki najpogosteje opazijo pogosto uriniranje, živali urin izločajo po kapljicah, včasih je zaradi prisotnosti krvi obarvan, v najhujših primerih pa živali urina ne morejo več izločati, kar ob neukrepanju v kratkem privede do hudih posledic, ki lahko vodijo tudi v pogin.

Zastoj urina v mehurju vodi namreč v povišano koncentracijo sečnine, toksičnega produkta metabolizma, ki se izloča prek ledvic. Poleg odpovedi ledvic ima številne negativne učinke tudi na druge organe, vključno z možgani. Poleg tega se v krvi poviša koncentracija kalija, ki lahko vodi v odpoved srca. Kadarkoli opazimo, da mačka ne urinira, je nujen takojšen obisk pri veterinarju. Seveda je zelo priporočljiv obisk veterinarja vedno, kadar zaznamo že blage težave pri uriniranju. Zavedati se moramo, da napenjanje na vodo vedno spremlja bolečina, ki jo je mogoče preprečiti ali vsaj omiliti. Za protibolečinsko terapijo bo poskrbel veterinar, zato nikar ne poskušajte mačkam odrejati protibolečinskih zdravil, ki jih uporabljate zase. Vsaj nekatera so za mačke lahko izjemno nevarna in celo usodna.

Kadarkoli opazimo, da mačka ne urinira, je nujen takojšen obisk pri veterinarju.

Vzroki težav s spodnjimi sečili pri mačkah so najpogosteje posledica vpliva stresnih dejavnikov. In kaj za mačko lahko predstavlja stres? Morda niste vedeli, da na mačko lahko pomembno stresno vplivajo že najmanjše, na videz nepomembne spremembe, kot je prihod nove mačke, ki poseže v njen življenjski prostor, ali premik mačjega stranišča na mesto, ki ji kdo ve zakaj ne odgovarja in zato raje zadržuje urin. Seveda so lahko za težave odgovorne tudi bakterije in še pogosteje kristali, različne kemijske sestave.

Za preprečevanje in zdravljenje mačjega urinarnega sindroma se moramo zato najprej temeljito pogovoriti o vseh podrobnostih, kdaj so se znaki pojavili, v kakšnih okoliščinah in kako so se stopnjevali. Ne glede na intenzivnost kliničnih znakov je obvezen pregled vzorca urina. Urin lahko odvzamemo na različne načine. Pri mačkah je prestrezanje urina večinoma neuspešno, tudi zato, ker te največkrat urinirajo v pesek. Na tržišču je danes na voljo poseben “pesek”, ki urina ne vpija, zato ostane ta v straniščni posodi. Druga možnost je katetrizacija, ki včasih zahteva pomiritev živali, čeprav je ta skoraj neboleča, razen v primerih hudega vnetja. Kadar želimo pridobiti vzorec za mikrobiološko preiskavo ali je sečnica neprehodna, kar onemogoča uvajanje katetra, pa urin odvzamemo s punkcijo mehurja. Tudi ta postopek je za žival skoraj neboleč. Zdravljenje je odvisno od rezultatov laboratorijske preiskave urina. Zmotno še vedno velja, da večino težav lahko rešimo s protimikrobnimi zdravili - antibiotiki. Te uporabimo le v primeru prisotnosti večjega števila bakterij. Vnetje, ki je praviloma boleče in ne nujno povzročeno z bakterijami, zdravimo s protibolečinski in protivnetnimi zdravili. Dolgoročno pa je najpomembneje odpraviti stresne dejavnike in z ustrezno dietno prehrano preprečiti ali vsaj omiliti nastajanje kristalov - sečnih kamnov. Ustrezno dietno prehrano lahko dobimo le pri veterinarjih. Hrana, ki jo lahko kupimo v različnih trgovinah, pogosto z nazivom zavaja, saj ne gre za veterinarske diete, ki so klinično preizkušene in dokazano učinkovite. Vedeti je tudi treba, da veliko živali dietno prehrano potrebuje doživljenjsko, zato se pred morebitno ukinitvijo vedno posvetujte z veterinarjem.

Za uspešno preprečevanje ponovitev bolezenskih znakov, in še huje nadaljnjih zapletov, je zgodnje prepoznavanje znakov obolenja, predvsem s strani lastnika, ključnega pomena. Vaša mačka vam bo s svojim obnašanjem zanesljivo pokazala, kdaj potrebuje vašo pozornost in pomoč.


Najbolj brano