Vzgojiteljica, ki ustvarja didaktične igrače za najmlajše

Ko vzgojiteljica Nataša Frank govori o otrocih, ji iz oči sijejo iskrice sreče in zadovoljstva. Delo z otroki pa ji daje tudi ustvarjalni zagon. Zadnjih šest let je zaposlena v Vrtcu Postojna, kjer se je začela njena pot ustvarjanja didaktičnih igrač za najmlajše. Do danes so nastale že tri in zanje je bila nagrajena tudi s priznanji za inovativnost pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Še posebej je Nataši Frank pri srcu zadnja igrača, Mišek Bami, s katero je lani zmagala na natečaju Inovativna Postojna za Naj idejo. Z miškom zadnje leto obiskujeta in razveseljujeta otroke po primorskih vrtcih in šolah ter zavodih in društvih, z veseljem pa se odzoveta tudi na povabilo pediatričnih oddelkov bolnišnic. “Ni boljšega plačila kot nasmehi zadovoljnih otrok,” pravi Nataša.

Z Miškom Bamijem osvajajo barve

Nataša Frank iz Ilirske Bistrice je zadnja leta kot vzgojiteljica v vrtcu ugotavljala, da otrokom v tej starosti primanjkuje didaktičnih igrač, ki bi jim skozi igro in na njim zanimiv način pomagale pri osvajanju novih pojmov in veščin. Tako se ji je porodila ideja za ročno lutko Miška Bamija, ki je dobil ime po začetnicah imen Natašinih otrok Barbare in Mihe. Skozi pravljico o Mišku Bamiju otroci spoznavajo tri osnovne barve: rdečo, modro in rumeno.

“Otroci vam bodo hvaležni, če si boste kdaj vzeli čas in tudi vi za nekaj časa postali otrok. Čofotajte po lužah, hodite po blatu, brcajte po suhem listju. Lepo je.”

Nataša Frank, vzgojiteljica

“Ideja za pravljico in igračo je nastajala kar nekaj časa, že od samega začetka pa sem vedela, da bo nekaj iz blaga, ker rada šivam in je to moje najboljše področje. Sestavljena je iz posebne obleke, ki je novost na našem in tudi tujem trgu, saj česa podobnega še nisem zasledila nikjer drugje. Obleka, ki si jo nadenem, ima štiri strani, ki se obračajo čez glavo. Vsaka stran je posamezna scena pravljice o zvedavem Mišku Bamiju in skozi zgodbo predstavlja eno od osnovnih barv,” pojasni Nataša.

S pomočjo te posebne obleke in ročne lutke miška, ki spreminja barvo, otrokom pripoveduje pravljico, ki jo je napisala sama. Svojo inovacijo je tudi zaščitila pri Uradu za intelektualno lastnino, zato kopije niso dovoljene. Pri oblikovanju didaktične igrače ji je sicer pomagala hči Barbara, za katero Nataša pravi, da je dober kritik in ji velikokrat pomaga z nasveti.

Barbara pa je tudi soavtorica njune druge didaktične igrače Hišica To zmorem, za katero sta z Natašo leta 2017 osvojili tretje mesto na natečaju Moja ideja - nova igrača in prejeli bronasto priznanje za inovativnost pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). “Gre za didaktični pripomoček, prav tako šivan iz blaga, v obliki prta, ki se ga povezne na mizo. Z njim pomagam otrokom skozi igro osvajati osnovne življenjske veščine, kot so oblačenje, zapenjanje gumbov in zadrge, zavezovanje vezalk in podobno,” pove Nataša.

Mišek Bami je postal del mene in ko si oblečem obleko, nadenem na prst malega miška in stopim pred otroke, postanem neskončno srečen človek, pravi Nataša Frank.

Otroci potrebujejo varnost

Natašina pot inovacij pa se je začela že leta 2015, ko sta se s sodelavko Sonjo Semenič odzvali na natečaj Moja ideja - nova igrača, ki ga je takrat razpisal Vrtec Postojna, in izdelali igralni predpasnik. Z njim sta osvojili tretje mesto, obenem pa tudi bronasto priznanje pri GZS. “Ta čarobni predpasnik je namenjen premagovanju stresa pri najmlajših, jasličnih otrocih, ki se težko ločijo od staršev. Ko otroka primeš v naročje, se ta zamoti z različnimi igračkami, prišitimi na predpasnik. Ta mu preusmeri pozornost stran od staršev, obenem pa mu nudi tudi neko toplino in zavetje,” zanimivo inovacijo opiše Nataša.

Prav varnost je po njenem mnenju tista, ki jo moramo starši in družba v prvi vrsti zagotoviti otrokom. Kot pravi, sta včasih dovolj že topel objem in prijazna beseda: “Še tako dobra in draga igrača se uniči in konča v košari. Čas, ki ga namenite otroku, pa ostane za vedno z lepimi spomini nanj. Otroci vam bodo hvaležni, če si boste kdaj vzeli čas in tudi vi za nekaj časa postali otrok. Čofotajte po lužah, hodite po blatu, brcajte po suhem listju. Lepo je.”

Srce si je želelo med otroke

Čeprav je Nataša po poklicu vzgojiteljica, pa to delo opravlja šele zadnjih šest let. Po končani vzgojiteljski šoli je kot vzgojiteljica delala le kratek čas, potem pa dolgih 18 let preživela v povsem drugi stroki. “Toda srce si je vedno želelo tja, kjer mi je bilo vedno najlepše - med otroke. Veliko let sem s cmokom v grlu skozi okno domače kuhinje opazovala otroke iz sosednjega vrtca, ki so hodili mimo. Jokala sem, ker sem vedela, da je to edini poklic, ki bi ga res opravljala z največjim veseljem. Toda velikokrat sem naletela na zaprta vrata,” pove Nataša.

Leto 2013 pa je bilo zanjo in za njeno družino prelomno, saj se ji je ponudila možnost za delo v Vrtcu Postojna. Odločitev kljub vsemu ni bila lahka, saj Nataša ni bila več rosno mlada, a se je ob podpori družine odločila, da naredi odločilen korak in zapusti varno zavetje prejšnje službe ter se pogumno poda novim ciljem naproti. “Zame se je takrat začelo novo življenje. Danes sem najsrečnejši človek. Otroci so mi poklonili novo življenje,” je hvaležna Nataša. Ob tem pa poudarja, da gre velika zahvala tudi Vrtcu Postojna, kjer jo pri njenem delu podpira že od samega začetka.

Na gostovanje po Primorski

Didaktični pripomoček s pravljico o Mišku Bamiju je lani novembra predstavila na srečanju ravnateljev vrtcev Slovenije v Portorožu in bila deležna tudi pohvale predstavnikov ministrstva za šolstvo. “Mišek Bami je bil sprva zamišljen kot didaktični pripomoček, ki bi ga uporabljali v našem vrtcu za lažje osvajanje in utrjevanje barv. Kasneje se je izkazalo, da bi ga lahko skupaj s pravljico ponudila še ostalim vrtcem in šolam kot samostojno predstavo. Slednjo so tudi ravnatelji slovenskih vrtcev ocenili kot zelo kakovostno in strokovno dovršeno, predvsem pa kot primerno in poučno tudi za najmlajše,” pove Nataša.

Z Miškom Bamijem tako zadnje leto gostuje po primorskih šolah in vrtcih, vabijo jo številni zavodi in društva, z največjim veseljem pa se odzove tudi na povabila pediatričnih oddelkov in bolnišnic za otroke. Nazadnje je s predstavo razveselila otroke na pediatričnem oddelku izolske bolnišnice, v načrtu pa ima tudi obisk mladinskega zdravilišča na Debelem rtiču. Januarja bo v okviru meseca kulture na Bistriškem gostovala tudi v domači Ilirski Bistrici.

“Mišek Bami je postal del mene in ko si oblečem obleko, nadenem na prst malega miška in stopim pred otroke, postanem neskončno srečen človek. Otroci me napolnijo z energijo, tudi ko imam še tako slab dan. Ko pridejo po predstavi do mene vsi navdušeni, je ves trud poplačan. Če bi morala še enkrat izbirati in prehoditi to pot, bi se ponovno odločila za ta poklic,” pomirjeno pove.

V mislih in na papirju že snuje ideje za nove didaktične igrače, njen naslednji cilj in velika želja pa je izdaja pravljice o Mišku Bamiju. “Vse, kar zaslužim s predstavami, vložim v sklad za izdajo knjige. Moja želja je, da bi vsaki knjigi priložila tudi majhnega miška iz blaga, tako da bo vsak otrok imel svojega Bamija. Če bo šlo vse po načrtih, bo knjigice otrokom prihodnje leto prinesel Miklavž ali Božiček,” z nasmehom pove Nataša.

---