Vino bo dobro in dovolj ga bo

V številnih slovenskih krajih, zlasti seveda v vinorodnih, te dni potekajo martinovanja. Najsi gre za družinski krog ali množično javno prireditev, povsod je veliko dobre volje in šegavosti, na mizah pa so vselej tudi tipične jedi. V Sloveniji martinovo kljub nekaj pobudam ni bilo uvrščeno na listo državnih praznovanj, je pa zato veliko ljudsko slavje in zaključek rodovitnega dela leta.

Martinovanjska praznovanja so se začela že v minulih dneh, največ pa jih bo v soboto in nedeljo ter seveda v ponedeljek, na martinovo. Na Dobrovem je bilo včeraj tradicionalno martinovanje v tamkajšnji zadružni kleti. Udeležilo se ga je kar 1300 ljudi, ob zadružnikih še številni poslovni partnerji in prijatelji Brd, ne le iz Slovenije, temveč tudi od drugod.

V zadružni kleti in okrog nje je bilo včeraj nadvse živahno.

“Naše trte, ki so že dolgo v ekološkem režimu, so dobro prenesle temperaturne in vremenske šoke. Žal pa je velikanski problem divjad, ki ima ekološko obravnavano grozdje veliko raje.”

Uroš Rojac, vinar

Nova istrska vinska kraljica

Danes je bilo pestro v Hiši refoška koprskega Vinakopra, kjer je največji istrski vinar priredil široko degustacijo vin v sodelovanju s 15 vinarji iz vinorodnega okoliša. V kleti, v senci največjega lesenega soda v državi, pa so razglasili botro malvazije letnika 2019 Leo Sevšek Buterin iz Hotelov Belvedere in botra refoška Marcela Beštra iz hotelov Eurotas. Vrhunec prireditve je bilo kronanje nove istrske vinske kraljice. Julijo Jogan iz Pobegov je zamenjala Tea Ivančič, ki bo krono nosila prihodnji dve leti. Je iz vinogradniško-oljkarske družine s Šareda, ki vina prideluje že od 19. stoletja. Tea Ivančič končuje magistrski študij na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, znanje in izkušnje pa je utrjevala tudi v družinski Kantini Ivančič. Promocijo domačih krajev bo utrjevala skladno z vodilom iz današnjega govora direktorja Vinakopra Boruta Fakina: “Spajanje odličnih vin z drugimi zakladi naše Istre je zagotovo tista pot, ki nas bo vodila do tega, da se bodo naša vina na domačem in na tujih trgih še bolj uveljavila, istočasno pa se bo s tem krepila tudi prepoznavnost naših krajev kot vinske in kulinarične destinacije.”

Količinsko soliden in kakovostno dober letnik

Letošnji letnik ni dosegel lanskih rekordov v količini pridelave, niti v Sloveniji niti v sosednjih državah. Zaradi nekoliko ekstremnih vremenskih razmer s hladnim in deževnim majem ter ultra vročim julijem so vinogradi terjali veliko spremljanja in natančnega dela. Količina grozdja je v vseh primorskih vinorodnih okoliših nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. V Vinakopru, denimo, so potrgali za dobrih 13 odstotkov manj grozdja kot lani, v Klet Brda ga je prišlo skoraj za tretjino manj, svoj davek je v vzhodnem delu Brd vzela tudi toča. V Vipavski dolini so blizu povprečja, na Krasu za desetino pod njim. A so nekateri dosegli celo boljše rezultate od lanskih rekordnih. “Naše trte, ki so že dolgo v ekološkem režimu, so dobro prenesle temperaturne in vremenske šoke. Žal pa je velikanski problem divjad, ki ima ekološko obravnavano grozdje veliko raje kot konvencionalno pridelano,” je s količino pobranega grozdja, ki je podobna lanski, zadovoljen pionir ekološkega vinogradništva v Istri Uroš Rojac z Gažona.

V Vinakopru, poudarjata tako glavni enolog Boštjan Zidar kot direktor Fakin, pričakujejo zelo kakovosten pridelek, podobno bo v Kleti Brda, kjer izpostavljajo sočnost in aromatičnost mladih belih vin, nadvse pa so po besedah direktorja kleti Silvana Peršolje zadovoljni z zorjenimi rdečimi vini lanskega letnika, ki bodo počasi dosegla tržišče. Zlasti z belimi vini iz letošnje trgatve so zadovoljni v kleti Vipava 1894, trgatev kasnejših sort pa je zmotilo manj stanovitno septembrsko vreme.

Kronične zagate na vinskem trgu

Slovenski vinski trg se že veliko let sooča s sorodnimi problemi. Vse več glasov je za boljšo organiziranost in za zmanjšanje sivega trga, saj je ogromno majhnih pridelovalcev zunaj sistema, glasovi o potrebi registracije vinogradnikov, ki obdelujejo več kot 0,2 hektarja vinogradov, pa ostajajo neuslišani. Največji razkorak je na Dolenjskem, kjer je zunaj sistema nadzora po ocenah pridelanega več kot trikrat toliko cvička, kot ga ima dovoljenje za prodajo. Ker cviček ni več v fokusu vinoljubcev kot pred leti, spremenile pa so se tudi pivske navade, so kleti na Dolenjskem polne, cene vina zelo nizke, posledično pa prihaja do opuščanja vinogradov. Primer cviček, opozarjajo poznavalci, mora biti dobra šola, da zaradi dumpinga, pomanjkljivega nadzora in nepovezovanja vinarjev za promocijo, zlasti v tujini, do opuščanja kulturne krajine ne bi prihajalo še v katerih drugih vinorodnih okoliših.

Na Krasu se bodejo s podobnim problemom, saj je pod nadzorom in z dovoljenjem za uporabo imena ter prodajo pregledanega približno 800.000 litrov vina, v kanticah pa ga gre s Krasa pod tem imenom tudi do 2,5 milijona litrov na leto. Zlasti Marjan Colja, direktor kleti Vinakras, ki te dni njihova vina predstavlja na Kitajskem, opozarja, da vsako kraško vino iz refoška še ni teran.

v Sloveniji bo letos pridelanega približno 70 milijonov litrov vina. Lani je bilo izvoza za desetino letošnjega pridelka, uvoza pa prek deset milijonov litrov, a je potrebno posebej podčrtati, da izvoz vrednostno presega uvoz. To pomeni, da gre na tuje veliko vin iz premijskega razreda, uvažajo pa se manj kakovostna vina iz masovne pridelave.

V prihodnjem letu vinarji pričakujejo osredotočenje kmetijske politike tudi na organizacijo vinskega sektorja ter usmerjeno promocijo vin na tujih trgih z asistenco države, kar je v nekaj nastopih napovedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je tudi za vinogradništvo in vinarstvo, kot še za nekaj drugih področij, imenovala posebno posvetovalno telo.


Najbolj brano