V japonkah v gledališče?

Vročino težko prenašam. Nad 24 stopinj me že uniči. Vzame mi energijo, voljo in veselje, ki se mi vrne le z osvežitvijo v morju ali v večerni sapi, na varnem v klimatiziranih prostorih, visoko v hribih, s kepico, dvema najboljšega sladoleda, ki se mi cedi iz škrniclja. Problem se rodi, ko moram v tak kotel službeno. Ker - pravila.

Ker - nogavice, zaprti čevlji, pokrita ramena, nič frfotajoče poletnega, make up, frizura 1A. Fantje pa obleka, suknjič, srajca z dolgimi rokavi, kravata, nogavice, zaprti čevlji. Kakšne kratke hlače, nikar! Ali običajni T shirt, bognedaj! Tako je to. Včasih se vprašam, zakaj. Ali pa me na predavanjih vprašajo še bolj, zakaj. Zakaj je to tako treba. Zakaj? ZAKAJ?!

Jah. Iskreno: nimam zelo tehtnega odgovora. Saj posel bi se v resnici lahko sklenil tudi v kratkih hlačah ali zmečkani laneni obleki. In pogovor med državniki bi lahko imel enako ali celo boljšo vsebino tudi v srajcah s kratkimi rokavi brez kravate. In - ne boste verjeli - na igralce na odru ali na glasbenike v orkestru v resnici ne vplivajo japonke v publiki. V neki državi, kjer so poletja bila v številkah nad 40 stopinj, so iz kabineta predsednika vlade vsako leto nekje maja razposlali obvestila po svojih državnih organih in na ambasade, da od 1. junija do 15. septembra zaradi vročega podnebja ni potrebno upoštevati protokolarnih pravil oblačenja in so dovoljene srajce s kratkimi rokavi brez kravat (ne sicer tudi kratke hlače, tako daleč niso šli) in lahkotnejša oblačila za ženske. Meni se zdi to prav super. SUPER! Dajmo biti življenjski, no. Še vedno dostojni, ampak ŽIVLJENJSKI!

Globina dekolteja pa se ni prav nič znižala. Do višine podpazduhe, drage gospe, nižje pa ... boste oddajale kakšno drugačno sporočilo ...

Sicer pa se tudi pri nas pravila oblačenja poleti rahljajo. Ženski čevlji so se odprli, zelo. Peta je zlezla že zdavnaj ven, pred leti še prsti. Ne bo sicer še šlo s sandali ali japonkami, lahko pa se nosi spredaj in zadaj in ob strani zeloooo odprt čevelj, ki naj ima vsaj malo pete, pa ne tiste polne. Barve so zažarele, pa ne do fluorescentnih. Vzorci so ušli na oblačila, ampak tiste velike rože imejte raje doma, na vrtu. Nogavice se počasi opuščajo, zračna mreža v barvi kože je odlično nadomestilo. Naj bom zelo direktna: brez nogavic gre sicer bolje tistim, ki imajo lepše noge. Nogavica, magari 5-denska, taka v barvi zagorele kože, naredi nogo vsekakor vsaj za 30 odstotkov lepšo. Če kupite take, ki imajo spredaj proste prste, bo to lahko zelo lepo tudi na odprtih čevljih. Nohti na nogi so lepši premazani z lakom vseh vrst rdečih, rožnatih, pudrastih barv; zelene, rumene in modre bodo še počakale na boljše čase. Krilo je zlezlo nad kolena. Štiri prste nad kolena, ne pet, šest ali 13. Tudi rokavi so zlezli navzgor, ampak ne do ozkih naramnic. Tam nekje do začetka rame bi šlo. Globina dekolteja pa se ni prav nič znižala. Do višine podpazduhe, drage gospe, nižje pa ... boste oddajale kakšno drugačno sporočilo ... Raje nič preozkega in raje nič prozornega. Pa speti lasje pomagajo, da se manj topite.

Fantje. Če ni stroooogo poslovnega dogodka, kar pogumno s srajcami s kratkimi rokavi (raje brez vzorcev, zagotovo pa ne s palmami ali bananami) ali tudi s kakšno primerno enobarvno lahkotno kakovostno majčko z ovratnikom (črt raje ne). Kravato in suknjič pustite na oddihu doma. Nogavice in sandale so kombinacija, ki odžene vsako punco, tako da so kakšni lažji poletni čevlji veliko bolj primerna izbira. Hlače iz lahkotnejših poletnih materialov bodo super, vsaj malce čez gležnje bo treba, tiste kratke hlače pa drugič za na plažo in dopust. Brez nogavic ne bo šlo. Temne na temne hlače, svetle na svetle hlače. Nikar ne zamenjajte hlač s “pajkicami”, to je tistimi čisto preveč preozkimi oblekami s hlačnicami do gležnjev. Razen če ste hipster. Najbolj koristno pa bi bilo, če bi se v vsakem podjetju, organizaciji, inštituciji, ustanovi ... skupaj odločili, kako se obleči ob taki vročini in morda to tudi napisali na kak košček papirja ali v računalniške škatle in razdelili vsem v elektronske ali drugačne nabiralnike. Na sploh bi bilo vsem veliko laže, da se znotraj podjetij in ustanov dogovorite, kako približno bi bilo potrebno izgledati, da bo skladno s kulturo organizacije, v kateri ste zaposleni. Kot koristna navodila in ne kot nepreklicne zapovedi. Temu se reče kodeks oblačenja. Ki seveda ne bo enak v bankah, zavarovalnicah in drugih finančnih ustanovah ali v IT ali oglaševalskem podjetju. In ne bo enak v Sloveniji ali na Japonskem.

Toliko za danes. Pa eno lepo poletje vam želim. In čim več kopalk in kratkih hlač in japonk. In svobode.

---