Surova hrana - previdnost ni odveč
Izbira surove hrane v prehrani hišnih ljubljenčkov je med lastniki živali že nekaj let v porastu. Tudi izbira pripravljene surove hrane se širi.
Za prehrano živali je surova hrana na tržišču na voljo v najrazličnejših oblikah: zamrznjena, sveža ohlajena, liofilizirana (posušena) ali suha hrana prevlečena s surovim mesom. Na voljo so tudi številni posušeni ali liofilizirani priboljški. Najpomembnejši razlog je verjetno prepričanje, da je to korak v smeri “nazaj k naravi”, čeprav znanstvene študije surovi hrani ne pripisujejo bistvenih prednosti. Tudi ljudje izbiramo in iščemo surovine ter hranila, ki bi bila kar se da naravno pridelana, brez dodatkov, ki lahko pomenijo tveganje. Tudi nekateri med nami prisegajo na surovo hrano. Izbira vsakega izmed nas je seveda svobodna in gotovo je, da se danes najverjetneje večinoma zaužije preveč pripravljene oziroma predelane hrane.
Ne glede na izbor določene hrane pa se moramo vedno poučiti o potencialnih tveganjih, ki jih lahko ta prinaša. Čeprav nisem strokovnjak za prehrano in z današnjim prispevkom ne želim vplivati na vaš izbor ali celo opustitev hranjenja s surovo hrano, se mi zdi pomembno opozoriti na potencialna tveganja za zdravje živali in ljudi.
Najpomembnejši razlog za izbiro surove hrane je verjetno prepričanje, da je to korak v smeri “nazaj k naravi”, čeprav znanstvene študije surovi hrani ne pripisujejo bistvenih prednosti.
Povečan pojav bakterij
Številne raziskave so opozorile na tveganja za zdravje, med katerimi je predvsem prehransko neravnovesje, potencialno zaužitje kosti, ki lahko povzroči delno ali popolno zaporo črevesja, povečano aktivnost ščitnice (hipertireoidizem), kot posledica neustrezne prehrane, in bakterijske okužbe. Raziskave v Evropi in Severni Ameriki so pokazale veliko stopnjo kontaminacije komercialno dostopnih surovih hran z bakterijami iz rodu Salmonella, Campilobacter, E.Coli in Yersinia, ki so najbolj pogosti povzročitelji hudih prebavnih težav pri ljudeh in se prenašajo z živali na ljudi. Hišni ljubljenci živijo v tesnem stiku z ljudmi, zato je možen neposredni prenos bakterij z živali na človeka in obratno. Vedno večjo skrb pa v povezavi s hranjenjem surove hrane povzroča povečan pojav bakterij, ki imajo sposobnost razvoja odpornosti na antibiotike, ki so v humani in veterinarski medicini zelo pomembni in široko uporabljani.
V nedavnih raziskavah vzorcev surovega mesa farmskih živali v EU je bil ugotovljen velik delež pozitivnih vzorcev na bakterijo MRSA. V surovi hrani za pse so skrb vzbujajoče tudi listerije - bakterije, ki se lahko prenašajo z živali na ljudi in pri ljudeh lahko povzročajo abortuse in okvare možganov. Poudariti je potrebno, da zamrzovanje omenjenih mikroorganizmov ne uniči. Posebno pomemben je način odmrzovanja - če odmrznjeno hrano dalj časa pustimo na sobni temperaturi, je to pravi raj za mikroorganizme, ki se začnejo množiti. Poleg tega so raziskave pokazale, da so nekatere vrste salmonel izjemno odporne in preživijo na kovinskih in plastičnih posodah, odporne pa so tudi na pranje pri visokih temperaturah, pa tudi na blaga razkužila. Zato je izjemnega pomena, da posode pred pranjem temeljito očistimo in odstranimo ostanke hrane, s čimer močno zmanjšamo možnost prenosa okužbe.
Živali, ki pojedo kontaminirano hrano, ne nujno tudi zbolijo, lahko pa bakterije prek izločkov prenašajo na občutljivejšo žival ali človeka. V izogib možnosti okužbe nekatere zahodnoevropske klinike celo zavračajo hospitalizacijo pacientov, ki so hranjeni s surovo hrano. Seveda pri nakupu izberemo izdelke, ki so pod ustreznim higienskim nadzorom, kar lahko razberemo z deklaracije in drugih oznak na izdelku. Tudi pri doma pripravljeni hrani lahko pride do kontaminacije, zato pri pripravi hrane za živali upoštevajte vse higienske ukrepe, enako kot velja za prehrano ljudi. Posebna pozornost velja v gospodinjstvih, kjer so v tesnem stiku z živalmi ljudje z oslabljenim imunskim sistemom ali otroci.
Tveganjem se je mogoče izogniti
Druga zgodba je sestava obroka, ki mora biti prilagojena starosti živali in njenim potrebam, ki jih določajo različni dejavniki, kot so aktivnost, fiziološka stanja (npr. brejost ali laktacija) in seveda morebitna bolezenska stanja. Prehrana živali je tako zelo pomembna, da ji že med študijem veterinarske medicine posvečamo veliko pozornost. Poglobljeno znanje in podporo pa veterinarjem v praksi nudijo strokovnjaki s področja klinične dietologije. Iskanje ustrezne kombinacije živil in dodatkov včasih zahteva veliko poglobljenega znanja, saj mora biti obrok zadosten, vsebovati mora vse potrebne sestavine, poleg tega pa mora biti še okusen, da ga živali sploh zaužijejo.
Vendar je nemalokrat potrebno kar nekaj potrpljenja in preizkušanja za dosego cilja. Kljub številnim možnostim preiskav pri živalih, s katerimi lahko ugotovimo pomanjkanja ali škodljive sestavine, ter ustrezni sestavi obroka se lahko zgodi, da se bodo težave nadaljevale. Ključnega pomena je vedno sodelovanje lastnika in strokovnjaka, zato je smiselno natančno in podrobno zapisovanje vsakega zaužitega obroka ali priboljška ter spremljanje odziva. Z ustrezno izbiro določenega proizvoda ali doma pripravljenega obroka se je tveganjem večinoma mogoče izogniti.